Za zdravnika bi žrtvovali štiri svetnike

Dravograd – Pacientom dr. Ervina Pečnika, navajenim večurnega čakanja na svojega splošnega zdravnika, se lahko že jutri zgodi, da bodo zaman sedeli v njegovi čakalnici v zdravstvenem domu v Dravogradu.

Če namreč občinski svetniki drevi ne bodo zamenjali štirih predstavnikov občine v svetu zavoda, kot zahteva 73-letni Pečnik, edini zdravnik z veljavno licenco in do nedavnega tudi direktor zdravstvenega doma, ta v njem ni več pripravljen delati.

Pečnikove grožnje imajo mnogi za izsiljevanje, a če jih uresniči, lahko občina zdravstveni dom (začasno) le zapre in išče možnosti, da bi postala zdravstvena postaja katerega od večjih zdravstvenih domov na Koroškem. Oči javnosti so zdaj uprte v občinske svetnike in ne toliko v županjo Marijano Cigalo, ki je v tej zgodbi večkrat spremenila svoja stališča in odgovornost prelagala enkrat na svet zavoda, drugič na občinski svet pa tudi na državo in njeno zdravstveno politiko. Če je še prejšnji teden zatrjevala, da bo svetnikom danes zaradi neizpolnjenih pričakovanj ustanovitelja predlagala odpoklic štirih članov sveta zavoda in svetnikov – Jože Pšeničnik, Dušan Ferenčak, Zvonka Štelcer in Danica Ramšak –, naj bi po novem, če sploh, to storila komisija za mandatna vprašanja in imenovanja. Kaj se bo v resnici zgodilo na seji, ne ve nihče, saj so se glavni akterji pred razpravo na občinskem svetu zavili v molk.

Zahtevajo dokaze

Predsednik sveta zavoda Jože Pšeničnik je povedal, da vztrajajo, naj jim dokažejo, da so v postopkih imenovanja vršilca dolžnosti Jožeta Studenčnika, ki je direktorsko funkcijo prevzel 1. oktobra za polovični delovni čas za eno leto, ravnali nezakonito. »Sicer ne bomo odstopili. Prepričani smo, da smo v vseh postopkih ravnali zakonito,« je dejal Pšeničnik. Za županjo in njene sodelavce z občinske uprave je sporen 37. člen zakona o zavodih, po katerem – tako Cigala – bi morali člani sveta zavoda za vršilca dolžnosti imenovati nekoga iz kolektiva, ne pa, da so ga pripeljali od drugod. Studenčnik je trn v peti tudi Pečniku, ki trdi, da mu je svet zavoda z imenovanjem za vršilca dolžnosti zagotovil službo, saj je bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Cigala, Studenčnik in Pečnik, politični nasprotniki na županskih volitvah, trdijo, da drug do drugega nimajo osebnih zamer.

Želijo si normalnih razmer

Edini dravograjski zdravnik očita četverici iz sveta zavoda, da niso nikoli vprašali ne ljudi in ne zaposlenih, kaj mislijo o njem in o zdravstvenem domu. Zato smo namesto njih to storili mi. Dr. Pečnik si zmotno predstavlja, da bi se kdo želel z imenom in priimkom izpostaviti zanj. Zaposleni v ZD mu pri njegovih letih in zdravstvenih težavah ne oporekajo delavnosti, a si želijo, da bi se razmere v zavodu uredile, predvsem pa, da ne bi bili vsakodnevna tema poročanja v različnih medijih. »Mi moramo delo, ki ga ni malo, vseeno opraviti,« je dejala ena od medicinskih sester, ki je malo kasneje stopila v polno čakalnico in sporočila, da zdravnika še ne bo v ambulanto, ker ima nujen hišni obisk. Pacientom je predlagala, da se prenaročijo ali počakajo. Mlajši moški je molče odkimaval, ob njem sedeča ženska pa je spomnila, da je zdravnika nazadnje čakala od pol osmih zjutraj do pol četrte popoldne: »Vmes sem poklicala v službo in sporočila, da bom zamudila.« V čakalnici se je vnela razprava. »Saj je v redu kot zdravnik. Pri njem ni problem ne za recepte ne za napotnice, samo reda nima nobenega,« je opozoril starejši mož, ki v ambulanti ni sedel zaradi sebe. »Za sestro čakam. Po operaciji hrbtenice je in res ne more sedeti v čakalnici, potrebuje pa zdravila,« je rekel. »Jaz bom počakala. H komu drugemu ne grem,« se je odločila starejša ženica. Na vrsti je bila šele, ko se je dan prevesil v pozno popoldne.