Začenja se čiščenje čakalnih seznamov

Ljubljana – Zastopnica pacientovih pravic svetuje pacientom, naj se dobro podučijo o spremembah, da ne bodo prikrajšani. Po novem se jih lahko s čakalnega seznama tudi črta.

Konec tega tedna bosta začela veljati zakon o pacientovih pravicah ter pravilnik o naročanju in najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Ana Medved, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, opozarja vse, ki imajo doma neizkoriščene napotnice ali delovne naloge: »Pacienti, ki imajo izdano napotno listino (napotnico ali delovni nalog) s stopnjo nujnosti hitro ali redno z datumom izdaje pred 7. januarjem letos, morajo do 21. januarja letos to napotno listino predložiti izvajalcu.« Če je ne bodo, ne bo več veljavna. Pridobiti bodo morali novo. Pacienti naj skrbno spremljajo tudi datum napotnic: napotnica z oznakama hitro in redno je veljavna 14 dni, napotnica s stopnjo nujnosti bo veljavna 24 ur. Uveljavlja se tudi nova stopnja nujnosti, in sicer »zelo hitro«. Veljavna bo še pet dni po izdaji, uporabljala pa se bo tudi pri sumu na maligno obolenje. S takšno napotnico bo čas čakanja največ 14 dni.

Izbris iz čakalnega seznama

Bolnik se bo lahko le enkrat opravičil, da ne bo prišel na poseg ali pregled, če za to ne bo imel objektivnega razloga. To bo lahko storil najpozneje deset dni pred terminom, drugače ga bodo črtali s čakalnega seznama, napotnica pa bo neveljavna. Ponovno se bo lahko na čakalni seznam za isto storitev uvrstil po treh mesecih oziroma takoj, če bo zdravnik ugotovil, da je nujno.

Ministrstvo je napovedalo, da bodo čakalni seznami na takšen način prečiščeni, čakalne dobe pa se bodo skrajšale. Za koliko, se ne ve.

Če se bo bolnik želel uvrstiti na čakalni seznam, pri čemer bi čakal nad dopustno čakalno dobo, mu bo moral izvajalec pojasniti, pri katerih izvajalcih lahko pride na vrsto v okviru dopustne čakalne dobe. Če to ne bo mogoče pri nobenem izvajalcu v Sloveniji, bo moral bolnika obvestiti o možnostih čezmejnega zdravstvenega varstva.

V Splošni bolnišnici Izola so na uveljavitev novosti dobro pripravljeni. Direktor Radivoj Nardin je povedal, da so že pred tremi leti začeli načrtovati rešitve, s katerimi bi čim bolj optimizirali delovne procese in pacientu omogočili obravnavo brez nepotrebnega čakanja. Danes pri njih nihče več ne čaka več kot pol ure, za to pa so morali standardizirati vrsto procesov. Odprli so center za naročanje in ustvarili vrstomat.

Dodatne novosti

Bolnik bo po novem izvid obravnave dobil v najkasneje sedmih dneh, pri zdravljenju malignega obolenja pa takoj. Zakon o pacientovih pravicah mu zagotavlja, da bo čakal v čakalnici pred vrati ambulante največ 30 minut. Omejitev čakanja ne velja, kadar mora zdravnik v ordinaciji ali zunaj nje zagotavljati kakšnemu drugemu pacientu nujno medicinsko pomoč ali kadar končuje delo pri prej obravnavanem pacientu; ne velja za paciente, ki so prišli k zdravniku nenaročeni, niti za tiste, ki so naročeni termin zamudili.

Pacient bo lahko za posamezno storitev uvrščen na čakalni seznam pri največ enem izvajalcu, in sicer na največ en (okvirni) termin. Do zdaj je bilo možno, da je bil vpisan pri več izvajalcih, saj skupne (računalniške) točke vodenja seznamov ni bilo. Pacient ima enkrat na mesec pravico vpogledati v čakalni seznam oziroma zahtevati izpis podatkov.

Ker se je stopnja napotitve s primarne ravni na sekundarno v zadnjem obdobju zvišala za skoraj trideset odstotkov, želijo odločevalci dobiti podatke o tem, ali so napotitve ustrezne. Zato bo imel po novem izvajalec storitve možnost oceniti, ali je bila napotitev pravilna.

Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic, ki deluje v Ljubljani, podpira spremembe. Po njenem mnenju je sprejet pravilnik zajel najpogostejše vzroke, ki so vodili h kratenju pacientovih pravic: »Pravilnik zavezuje tako izvajalce zdravstvenih storitev kot paciente k spoštovanju svojih dolžnosti. Njegovi učinki pa bodo vidni šele čez nekaj mesecev.« Nardin pravi, da bi lahko bili podatki prečiščeni do poletja, saj morajo prej pregledati vso dokumentacijo čakajočih in jih po potrebi tudi poklicati.