Začenja se kritično obdobje boja za ratifikacijo

Bruselj - »Nastopilo je kritično obdobje, ko je treba dobiti udobno večino za ratifikacijo,« je dan po podpisu arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško poudaril Jelko Kacin. Očitno pričakuje več težav pri naši južni sosedi, saj ji je priporočil, naj si vzame čas za dosego potrebne večine, iskanje soglasja med koalicijo in opozicijo pa tudi, da prepriča domačo javnost.

Tudi parlamentarni poročevalec za Hrvaško Hannes Swoboda je med razpravo zunanjepolitičnega odbora o napredku kandidatke posebej omenil ratifikacijo sporazuma, ki jo je treba še opraviti. Predlog resolucije avstrijskega socialdemokrata pozdravlja dogovor dveh premierov in izraža upanje na široko podporo obeh parlamentov za potrditev podpisanega sporazuma. Od evropske komisije pa zahteva, da »predloži seznam arbitrov, na katerem naj bodo samo visokokvalificirane osebnosti s pravnim znanjem in, kolikor je mogoče, z izkušnjami pri arbitraži«.

Iva Vajgla je presenetil »žar, s katerim poteka razprava o Hrvaški«. Zato je pripomnil, da naši sosedi nekritična prijateljstva včasih bolj škodijo, kot koristijo, še zlasti kadar avtorji v razpravo poskušajo vpletati tretje države

Slovenskega poslanca so bržčas pogrele besede nemške kolegice Doris Pack, ki je dejala, da sukcesije »ne bi smeli omejevati na Hrvaško, saj ste tudi vi del regije, ki je vključena v reševanje nasledstva, odgovorni ste, zato ne zvračajte vseh svojih problemov na sosede«.

Packova je tako reagirala na razpravo Jelka Kacina, ki je Swobodi priporočil, naj v poročilu, ki sicer »zelo korektno obravnava pomanjkljivosti in naloge Hrvaške, jasno omeni vprašanje nasledstva po nekdanji Jugoslaviji, ki je zapleteno in vključuje veliko nerešenih problemov«. Po Vajglovem mnenju je nemška poslanka šla nekoliko čez rob parlamentarne korektnosti. Packovi je predlagal, naj v primeru Slovenije vendarle izhaja iz objektiviziranih resnic, tudi ko gre za sukcesijo. Kajti Slovenija je »vedno kazala veliko podporo članstvu Hrvaške in jo bo še naprej in ni [nas] treba k temu spodbujati na polemičen in nepotrebno oster način«, je Vajgl poučil kolegico.

A s tem isker še ni bilo konec, pa čeprav je nekdanji predsednik odbora Elmar Brok opozoril, da »Hrvaška kot nečlanica ni v enakem položaju za postavljanje zahtev kot članice Unije«. Bernd Posselt, prav tako član ljudske stranke, je kot nekdanji poročevalec o pridružitvenem sporazumu s Slovenijo »opozoril Vajgla, da so v parlamentu tedaj dejali, da se Slovenija ne more pridružiti [Uniji], dokler mejno vprašanje ne bo rešeno«.

Več v petkovi tiskani izdaji Dela