Začetek kolesarskega mreženja čez leto dni

V projektu za 170 kilometrov kolesarskih povezav sodeluje 12 severnoprimorskih občin. Ključnih 14,5 milijona evrov sredstev EU.

Objavljeno
01. marec 2018 14.23
Kolesarji na kolesarski stezi D-2 med Jesenicami in Ratečami, v Gozdu Martuljku, 1. avgusta 2017. [kolesarstvo,rekreacija,kolesa,kolesarji]
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Nova Gorica – Severna Primorska pričakuje 14,5 milijona evrov evropskega denarja za regionalni razvoj, s katerim bi 12 občin s pomočjo direkcije za infrastrukturo uredilo približno 170 kilometrov kolesarskih povezav. Pri tem ne načrtujejo obsežnih novogradenj prometnic, temveč uporabo obstoječe infrastrukture.

Regija je mrežo zasnovala pred slabimi tremi leti, a načrte šele lani resno premaknila z mrtve točke. »Z direkcijo za infrastrukturo smo se v zadnjem obdobju uskladili o povezavah, medtem ko imajo nekatere občine projekte domala pripravljene. Predvidevamo, da bomo lahko dovolj fleksibilni, če bi projekt morebiti doživel kakšne spremembe,« pravi Jožica Lazar, direktorica Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije (Icra), koordinatorice projekta.

Začetek urejanja kolesarskih povezav, s katerimi bi šla regija vendarle v korak s časom, je predviden za januar prihodnje leto, zaključek pa poleti 2023, če bo seveda evropski denar iz dogovora za razvoj regij tudi zagotovljen, direkcija pa bo na podlagi lanskih terenskih ogledov že letos izdelala elaborat začasne prometne ureditve kolesarskega prometa v regiji in povezave tudi označila.


Projekt, ki ga nameravajo uresničiti do leta 2023, še posebej postavlja v ospredje načrte občin Ajdovščina (površine za kolesarje v mestu), Cerkno (povezava z Želinom, Reko), Idrija (povezava s Spodnjo Idrijo, Želinom), Nova Gorica (povezava Kanal, Vipolže, Dolina Birše, Dolnje Cerovo, Kojsko), Kanal (povezava z Mostom na Soči), Tolmin (povezava Most na Soči, Staro selo) in Bovec (povezava Trenta, Log pod Mangartom in Trnovo ob Soči).

Pragmatizem pred visokimi standardi

Koliko stez bodo zgradili na novo in koliko jih bo potekalo po obstoječi infrastrukturi, še ni natančno jasno. Državne kolesarske povezave lahko potekajo v okviru javnih in nekategoriziranih cest, po katerih poteka cestni promet, ali v okviru objektov vodne, železniške in energetske infrastrukture, pojasnjujejo na direkciji: »Ureditev kolesarskih povezav bo v največji možni meri izkoriščala obstoječo infrastrukturo. Strokovne podlage zasnove regionalnega kolesarskega omrežja Severne Primorske so osnova za nadaljnjo izdelavo projektne dokumentacije. Gradnja bo potekala po terminskem planu, ki ga bosta uskladili direkcija in Icra.«

Koliko zemljišč bodo za gradnjo potrebovali, bo znano, ko bodo pripravljeni projekti, pri čemer cilj ne bo gradnja najsodobnejših kolesarskih poti. Med Tolminom in Mostom na Soči so namreč leta 2015 dokončali 450 metrov dolgo stezo, za katero je država namenila kar pol milijona evrov. »Odločili smo se, da bomo bolj pragmatični in ne bomo iskali tako visokih standardov. Daleč tako ne bi prišli. Izkoristiti bo treba obstoječe poti in stranske ceste za čim daljšo regijsko povezavo, nato pa vse skupaj nadgrajevati. Povezave se ne smejo končati na občinskih mejah,« je dejal tolminski župan Uroš Brežan.