Začetek lobiranja v evroparlamentu

Bruselj – Z marčnim zasedanjem evropskega parlamenta, ki bo trajalo do četrtka, se začenja tudi lobiranje v prid – ali proti – skupno kar 115 dopolnilom k poročilu avstrijskega poslanca Hannesa Swobode o napredku Hrvaške v približevanju Uniji. V slovenski in hrvaški javnosti je največ pozornosti deležen amandma o nerešenem vprašanju razmejitve med državama, ki ga je vložil sam avtor poročila. Vsebuje namreč člen, ki hrvaško in slovensko vlado poziva, naj izkoristita vse možnosti, ki so na voljo, da bi dosegli sporazum o neurejenem vprašanju meja, obenem pa jima priporoča, da se vzdržita vsakega enostranskega dejanja, ki bi lahko spodkopalo tak dogovor.

Poslanec Swoboda predlaga v razmislek, da naj bi se v primeru neuspešnega dialoga »zatekli k mednarodni arbitraži, da bi uredili vse sporne probleme z mejo«. Arbitraži je naklonjen tudi predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, ki jo je ocenil kot »zelo dobro idejo«. Za rešitev obmejnega spora še pred slovenskim predsedovanjem Uniji pa se je zavzel tudi komisar za širitev Olli Rehn – oba na vztrajanje hrvaških novinarjev, ki so spremljali obisk premierja Iva Sanaderja –, vsem trem pa je tik po zaključku vrha EU posredno odgovoril Janez Janša, ko je poudaril, da »ne gre za stališče Unije, temveč posameznikov, ki predstavljajo politične skupine ali pa so na čelu institucij, te pa se o problemih med sosedama niso izrekle«.

Predsednik slovenske vlade je tudi poudaril, da hrvaška stran predstavlja samo eno plat zgodbe, ne omenja pa dejstva, da je Hrvaška podpisala sporazuma o meji tako s Slovenijo kot tudi z BiH, a nobenega ni ratificirala. Kot primer neverodostojnosti Zagreba je Janša omenil tudi brionsko izjavo (iz leta 2005), s katero sta se državi zavezali, da bosta spoštovali stanje, ki je veljalo 25.junija 1991, predvsem pa se izogibali incidentom. Slovenija je »natanko spoštovala zavezo, česar pa za sosednjo državo ne bi mogli reči«.

Nerešeni problem meje »ni povezan z evropsko perspektivo« Zagreba, »če ima kdo take iluzije, dela v napačni smeri«, je še dejal Janša, kajti Hrvaška mora predvsem izpolniti zahteve iz poglavij pravnega reda, med katerimi je tudi odpiranje hrvaškega trga nepremičnin. »V zvezi s tem imamo tudi mi težavo, ki ni samo dvostranske narave,« je nadaljeval premier, ki je opozoril, da je Slovenija dovolila nakupe nepremičnin hrvaškim državljanom, slovenski pa do zemljišč na ozemlju Hrvaške ne morejo. Slovenski premier je še dejal, da »kljub številnim poskusom doslej ni bil ugodno rešen noben primer, torej da bi slovenski državljan lahko kupil zemljišče na Hrvaškem«.

Kacin kritičen do slovenske zunanje politike

Po mnenju predsednika LDS Jelka Kacina pa ni mogoče pričakovati, da bi arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško, če bi se zanjo odločili, v doglednem času prinesla kaj drugega kot odlog odločitve o meji, hkrati pa bi dala Hrvaški možnost in priložnost, da se še naprej utrjuje na svojih pozicijah. Kacin je na današnji novinarski konferenci ob 13. obletnici stranke v Ljubljani ob tem pozval k dogovoru o strategiji odnosov do Hrvaške. Več o aktualnem dogajanju v LDS v novici "(Ne)srečna trinajstica za LDS?"

Kot je opozoril Kacin, je vse bolj vprašljivo slovensko stališče, da je za Slovenijo iztočnica stanje na dan 25. junija 1991. Hrvaška namreč po njegovih besedah s konkretnimi koraki tako v Piranskem zalivu kot v Sečovljah in Hotizi dokazuje, po načelu "uti posidetis", da je vse bolj navzoča tam, kjer imamo različne poglede na iztočnice.

Pri tem je kritiziral Partnerstvo za razvoj, ki ima po njegovem mnenju težave na zunanjepolitičnem področju in "ni upravičilo svojega obstoja", kar se tiče odnosov s sosednjimi državami in odnosov z državami Zahodnega Balkana. "Ne vem, kako si lahko razlagamo izjave vodje Partnerstva za razvoj, ko je izjavil, da Hrvaška bolje lobira v Bruslju od Slovenije in da ima Slovenija druge prioritete v Bruslju".

LDS se namreč sprašuje, kakšne so te prioritete, ki so pomembnejše od vitalnih nacionalnih interesov na kopnem in zlasti na morju. "Ne moremo imeti manj pravic, kot smo jih imeli v Jugoslaviji, in zato je vztrajanje na našem izhodu na odprto morje tisto, od česar ne moremo odstopiti," je poudaril.

„Partnerstvo za razvoj ni naredilo nič“

Partnerstvo za razvoj pa tu po Kacinovih besedah ni naredilo nič. Kljub temu, da sam že od junija lani opozarja, da bi se morali "vsi subjekti dogovoriti o strategiji odnosov do sosedov", pa do danes ni bilo takega sestanka, je opozoril. Če vodja opozicijske SD Borut Pahor sedaj poziva, da se dogovorimo o strategiji odnosov s Hrvaško, je to dokaz, "da strateško partnerstvo res ni strateško in da je le figov list", je ocenil.