Tiskane izdaje
Z ureditvijo infrastrukture ob akumulacijskem delu objekta (popravilo med gradnjo poškodovanih prometnic, postavitev prodnih zadrževalnikov v prilivih Save, kolesarska steza, rekreacijske površine, ...) bo projekt končan v drugi polovici leta 2010. Morda še letos, čeprav je za to vse manj možnosti, bodo na Blanci za ves promet odprli tudi most čez Savo, ki so ga do sedaj z dovoljenjem uporabljali le gradbinci.
Poskusno obratovanje HE Blanca zamuja za približno pet mesecev. Časovni zamik je nastal zaradi iskanja finančnih virov za neenergetski del leta 2005 in letošnjega čakanja na dokončanje sevniške čistilne naprave. Posledično bo proizvedeno 20 gigavatnih ur električne energije manj, kot je bilo načrtovano.
Do dokončanja nižjevodno ležeče HE Krško (tretje v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn) bo HE Blanca letno proizvajala 160 gigavatnih ur električne energije. Po napolnitvi akumulacijskega bazena krške elektrarne in posledičnem zmanjšanju padca reke na jezovni zgradbi 144 gigavatnih ur.
Finančno bo elektrarna optimalno izkoriščena po začetku obratovanja brežiške in mokriške elektrarne (četrte in pete v verigi). Predvsem veliko akumulacijsko jezero hidroelektrarne Brežice je ključno za uravnavanje pretoka Save na Hrvaškem, ki mora po izgradnji verige ostati nespremenjen, in omogočanje trapezne proizvodnje na celotni verigi. HE Blanca bo takrat lahko proizvajala elektriko le v času največjega povpraševanja, ko je cena za 50 odstotkov višja, ponoči pa bodo tri turbine mirovale.
Blanška hidroelektrarna je sicer v javnosti najbolj znana zaradi tragičnega 3. julija 2008, ko je v prelivnih poljih takrat še nedokončanega objekta po nepotrebnem izgubilo življenje 13 udeležencev zadnjega spusta po Savi. Med njimi je bil tudi takratni župan Kristijan Janc, ki je bil eden glavnih podpornikov izgradnje celotne spodnjesavske verige hidroelektrarn.
Iz petkove tiskane izdaje Dela.
