Začetek reševanja evropske mojstrovine pred plesnijo

Vstop v dvorano Stare grofije Pokrajinskega muzeja Celje obiskovalcem takoj usmeri pogled v višave. Impozanten Celjski strop ni le edini ohranjeni s tempero na platno poslikan strop v tem delu sveta, ampak se ponaša z izjemno umetnostnozgodovinsko kakovostjo. Da bo 400 let star strop lahko navduševal še mnoge generacije, ga nameravajo restavrirati, saj se že nekaj časa nad njim navdušuje plesen.

Celjski strop, katerega avtor je še vedno neznan, ni le slovenska, ampak tudi evropska mojstrovina. Preden ga bodo začeli restavrirati, so v Pokrajinskem muzeju Celje (PMC) pripravili posebno razstavo, s katero želijo ta vrhunski spomenik predstaviti širši javnosti. Razstava se danes iz Celja seli v Ljubljano pred Etnografski muzej Slovenije. Predstavljeni so posamezni detajli stropa in opisi posameznih delov tega velikega slikarskega dela.

Veliko ni le po kakovosti, ampak tudi dobesedno. Celjski strop meri kar 142,6 kvadratnega metra, sestavljen pa je iz enajstih slikarskih polj, ki jih ločujejo poslikani leseni tramovi in opaži. Najbolj znano in tudi najbolj kakovostno slikarsko polje je središčna iluzionistična poslikava arhitekture, ki nam pogled usmeri v neskončno nebo, kjer lebdijo štirje krilati otroci (putti). Čeprav je dvorana, ki jo krasi Celjski strop, visoka komaj šest metrov, nam iluzionizem osrednje slike daje vtis, da smo od neba neskončno oddaljeni.

Hrana za mikrobe

Čeprav je iluzionizem izjemen, pa to ni edina odlika stropa, je pojasnila kustosinja PMC Gabrijela Kovačič: »Zraven so še slike štirih letnih časov, izredna perspektiva padajočih štirih mitoloških gigantov oziroma velikanov ter dve bitki. Strop izstopa tako po sestavi, načinu izdelave, za zdaj v evropskem prostoru ni znan primer stropa, poslikanega s tempero na platno, da bi bil razdeljen na toliko kaset oziroma polj, kot jih imamo tukaj.«

Strop je nastal že v prvi četrtini 17. stoletja, vendar ga poznamo precej manj časa. Povsem naključno so ga odkrili pri obnovi takratne sodne dvorane, v Stari grofiji je bilo namreč sodišče, ki je bilo leta 1926 pobudnik obnove. Strop je bil ob odkritju na nekaterih delih v precej slabem stanju, zato so se odločili za restavriranje. Poslikave je pred 90 leti restavriral slikar in restavrator Matej Sternen. Vsa platna s stropa so sneli, prenesli v Celjski dom in jih ponovno namestili v Staro grofijo novembra 1927. Je pa že Sternen opozarjal na okužbo poslikave s plesnijo.

In ob dežju ima Celjski strop precej slabe dni. Medtem ko ob sončnem vremenu morda sprememb niti ne opazimo, so ob dežju na poslikavi povsem jasno vidni madeži. Tudi zato so se v PMC odločili, da bodo od bliže pogledali, kaj se na platnu dogaja. Kovačičeva pravi, da so se odločili prav: »Dobili smo potrditev, da je treba ukrepati. Stanje se slabša.« Zdaj je na delu ekipa Restavratorskega centra, celjska območna služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine in PMC. Opravili bodo predhodne raziskave, nato pa se bodo odločili, kako naj bi strop restavrirali.

Vzorce so vzeli tudi mikrobiologi. »Glede na razširitev mikroorganizmov sklepamo, da je na območju poslikave, predvsem za njo, vlažno. Za stropom so zaprti prostori: vezane plošče in lesen strop. Gre za okolje, kjer se vlaga ne spreminja veliko, ampak obstaja. In to je idealno za mikroorganizme. Počutijo se odlično, in dokler jim takšno okolje omogočamo, bodo tam rasli na polno,« je povedala vodja naravoslovnega oddelka Restavratorskega centra Katja Kavkler. Ali na bohotenje mikroorganizmov vpliva tudi to, da je glavni vhod v ta del muzeja prav v dvorano s stropom, pa Kavklerjeva ne more potrditi: »Ugotavljamo še, ali so kriva res samo vrata ali pa tudi temperatura stene. Dejstvo je, da bolj ko gremo proti severu, kjer so tudi vrata, slabše je.«

Drago restavriranje

Dokler ne bodo opravili raziskav, o restavriranju stropa sploh še ne morejo govoriti. Kavklerjeva je dejala le, da pri izbiri materialov skrbijo, da bi bili ti čim bolj primerljivi s tistimi, ki jih je uporabljal avtor. Vendar se pri tem pojavi dilema, ali naj sploh uporabijo istega, če vedo, da je na primer vezivo, ki so ga uporabljali pred 400 leti, slabo ali celo krivo za današnje stanje, kot je dodala Kovačičeva: »Platno, poslikano s tempero, je hitra in zelo krhka tehnika. Primesi, ki so jih pred 400 leti dodajali v pigmente, da bi se ti obdržali, so odlična hrana za problem, ki ga imamo danes zgoraj.«

Kako bodo strop restavrirali, tudi še ni jasno. Mogoče je, da ga bodo sneli, kot so to storili pred 90 leti. Direktor PMC Stane Rozman pri tem poudarja, da si prizadevajo, da bi ga, tako kot pred 90 leti, tudi tokrat restavrirali v Celju. Cena restavriranja še ni znana, Rozman je dejal le, da bo to gotovo eden največjih restavratorskih projektov v prihodnjih letih v državi.

Morda bo restavriranje odgovorilo na kakšno od številnih nerešenih vprašanj. Kdo je avtor, kdo je bil naročnik (domnevni portret je na stropu, vendar to ni potrjeno), zakaj so ga prekrili in kaj se je s stropom dogajalo pred letom 1926? Vse kaže, da se bo odprlo še več novih vprašanj. Tako so prav ob vzponu na oder odkrili, da sta božanstvi, Pozejdon (Neptun) in Zevs (Jupiter), izrezani iz povsem drugega kosa platna in pozneje prilepljena v osrednjo sliko. Tega ni doslej opazil še nihče, pojasnjuje Kovačičeva: »Popolnoma ustrezata stropu, tako da ni dvoma, da bosta tu ostala. Nas pa res zanima, kaj se skriva za njima.«

Celjski strop je imel veliko srečo, da je preživel 400 dolgih let, tudi bombardiranje Celja. Če bi bombi, ki sta padli v neposredni bližini, padli le malo bolj desno ali levo, se danes o restavriranju stropa ne bi pogovarjali. Zdaj so na vrsti restavratorji, da strop rešijo še pred mikronapadalci.