Lovro Šturm je v zadevi Škoberne zatrdil, da je bila odločitev DZ, da seje na keteri bi odločali o imuniteti, ne skliče takoj, nezakonita in v nasprotju z ustavo. Miro Cerar je mnenja, da je ureditev, ki jo določa poslovnik DZ na meji ustavnosti.
Različne interpretacije pravilnika DZ
Po pisanju MMC je Šturm prepričan, da v zadevi Škoberneta ni šlo za različne intarpretacije. "Tudi dejansko ni šlo za različno interpretacijo, kot je predsednik državnega zbora skušal prikazati nekoliko v zadregi, ob prvih odzivih na sodbo vrhovnega sodišča, kajti mandatno-volilna komisija o tem ni odločala, ampak je samo podala predlog državnemu zboru, in dokler tega predloga, kakršen koli že je, ne sprejme, je odvzem prostosti osebi protiustaven, nezakonit in v nasprotju s pravno državo," trdi.
Poudaril je, da bi moral predsednik državnega zbora Pavle Gantar odstopiti, saj je bil na morebiten zaplet pravočasno opozorjen od vodje poslanske skupine SDS-a Jožeta Tanka, ki je zahteval sklic izredne seje DZ-ja. "Izredna seja bi se lahko takoj sklicala, kjer bi o tem razpravljali in odvezali imuniteto. S takojšnjim sklicem izredne seje, ki bi sledila podanemu predlogu komisije, bi DZ ustvaril zakonito stanje za odvzem prostosti Škobernetu," izpostavlja, piše MMC.
Cerar je mnenja, da je odločitev vrhovnega sodišča treba spoštovati. Pijasnil je, da je vrhovno sodišče pri svoji odločitvi zavzelo eno izmed mogočih interpretacij poslovnika državnega zbora, kar bi po njegovem morali spoštovati. "V tem primeru jaz o tem pač ne morem dvomiti. Moram pa povedati, da poslovnik, kot je napisan, omogoča tudi drugačne interpretacije, in državni zbor je verjetno tukaj v dobri veri zavzel neko stališče v interpretiranju tega že prej. Je pa pač vrhovno sodišče opozorilo, da bi moral DZ upoštevati še nekatere dodatne okoliščine glede posebnosti položaja sodnikov, zato ne bi smel popolnoma identično vrednotiti tega položaja s položajem poslancev, zato razumem, da je sodišče lahko zavzelo drugo interpretacijo," meni Cerar, piše STA.
Ob tem je poudaril, da je ureditev, ki jo določa poslovnik DZ-ja, nekoliko na meji ustavnosti. "Ne morem reči, da je neustavna, vsekakor pa bo treba še enkrat premisliti, ali lahko o takšni imuniteti odloča, tudi ko gre za poslance, v prvi fazi zgolj pristojna komisija, pa četudi zgolj pogojno, ali bi moral v vsakem primeru odločati državni zbor. To je mogoče res zadeva za ustavne pravnike, da se še enkrat o tem pogovorimo, ta hip pa je treba spoštovati odločbo vrhovnega sodišča," opozarja.
Šturm: Škobernetu pripada odškodnina
Šturm meni, da Škobernetu vsekakor pripada odškodnina za čas, ko je bil protizakonito, protipravno in tudi protiustavno pridržan v priporu. "O kakršni koli nadaljnji odločitvi sodišča pa ni mogoče izrekati ta trenutek nobenih prejudicev. To bi bil tudi pritisk na delo sodišča. Zadeva je še v sodnem postopku in vsako izrekanje vnaprej bi pomenilo v bistvu nedopusten pritisk na delo sodišča. Sodišče je tisto, ki naj o tem odloči," je še povedal nekdanji minister za pravosodje, piše MMC.
Cerar: Zahteva po Gantarjevem odstopu je politična
Na vprašanje, ali se pridružuje mnenju Jožeta Tanka, da bi moral Gantar zaradi zapleta s podelitvijo imunitete Škobernetu odstopiti, je zatrdil, da gre pri tem za politično zahtevo, ki je ne želi komentirati, še posebej, ker je tudi predsednik sodnega sveta in po njegovem nikakor ne bi bilo primerno, da bi to komentiral. "To naj pač presodi sam predsednik državnega zbora," je dodal.
"Kot profesor in kot predsednik sodnega sveta si lahko samo želim, da bi zadeva potekala v naprej strogo v skladu s pravom, ampak seveda tudi učinkovito. Se pravi, da bi se res čim prej in čim bolj popolno ugotovilo, kaj je tukaj dejansko Škoberne storil. Torej, da bi se odkrilo, ali je kriv ali ne. Seveda, če je nedolžen, da se potem to čim prej izve in se ga razbremeni, če pa je odgovoren, da se ustrezno rangu, torej sodniški funkciji, ravna tako, da se s tem da tudi primer za v prihodnje, da je to seveda absolutno zavržno, če je res prišlo do tega koruptivnega dejanja," je še dodal Cerar.