Zadnje slovo od očeta naroda

Bohinjska Bistrica – Dr. Franceta Bučarja, predsednika prvega demokratično izvoljenega parlamenta in »očeta ustave«, ki je v starosti 93 let umrl minulo sredo, so v današnjem sončnem popoldnevu pokopali v njegovi rodni Bohinjski Bistrici. Od pokojnika se je v imenu prijateljev poslovil dr. Jože Mecinger, v imenu države in njenih državljanov Borut Pahor, v imenu sorodnikov pa vnukinja Tina.

Franceta Bučarja so pokopali z vojaškimi častmi, medtem ko je cerkveni del pogreba za nekdanjim krščanskim socialistom, ki se je pridružil partizanom, v somaševanju z več duhovniki vodil ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. Od Bučarja se je poslovil tako takratni najvišji državni vrh (Milan Kučan in Lojze Peterle) kakor sedanji (Borut Pahor, Milan Brglez in podpredsednik vlade Dejan Židan). Pogreba se je udeležila še vrsta poslancev vseh sklicev parlamenta, sedanjih in bivših ministrov, intelektualcev iz kroga Nove revije (npr. zakonca Hribar), voditeljev Demosa, kakor tudi Bučarjevih sokrajanov.

Jože Mencinger: Slab politik v najboljšem pomenu besede

Jože Mencinger je svojega »učitelja, vzornika in prijatelja« Bučarja predstavil kot »slabega politika v najboljšem pomenu besede. Kar mu je bilo včeraj modro, se naslednji dan ni spremenilo v zeleno.« Čeravno je bil s politiko zasvojen, je bil po njegovem mnenju »zanjo povsem neprimeren, saj je bil preveč svojeglav, bohinjsko trmast in uporniški.« Najbolje se počutil kot »upornik z razlogom in brez razloga« in je naravnost »užival v nasprotovanju malone vsemu, kar je bilo večini samoumevno. Takšnih ljudi je malo, zato so v vsaki družbi toliko bolj potrebni,« je sklenil Mencinger.

Borut Pahor: Moralna avtoriteta svojega časa

Predsednik države Borut Pahor je Bučarja označil za enega od ustanovnih očetov naše države, ki je hotel delati velike zgodbe. »Zgodbo o svobodnejši in boljši družbi. Zgodbo o Slovencih kot suverenem narodu, ki naj bo gospodar lastne usode. Zgodbo o povezani Evropi svobodnih narodov.« Bil je vizionar in pogumen človek, krasila sta ga razgledanost in značajska trdnost, hkrati pa je bil »ena najpomembnejših slovenskih zgodovinskih osebnosti in ena redkih moralnih avtoritet svojega časa.«

Vnukinja Tina je pokojnega dedka predstavila zasebno, kot človeka, ki je »smrtno resno jemal branje časopisa in se ga med poročili ni smelo motiti«, ki je potomce z lastnim zgledom »učil, kaj pomeni imeti hrbtenico«, o zgodovinskih dogodkih pa jim je pripovedoval na način zabavnih zgodbic.

Škof Franc Šuštar je med mašo ponovil besede predsednika Slovenske škofovske konference Andreja Glavana, po katerih je Bučar »kot kristjan iskal resnico in se po svojih najboljših močeh zavzemal za pravičnost in solidarnost.«

Po končani maši so gardisti Slovenske vojne po treh častnih salvah žaro s posmrtnimi ostanki dr. Bučarja položili v grob, državno zastavo, pokojnikova odlikovanja in fotografijo pa predali svojcem.