Zadnji dan za županske kandidature

Ljubljana – Le še danes do 19. ure lahko pri 212 občinskih volilnih komisijah vložite kandidature za župane ali občinske svetnike. Pred štirimi leti je bilo za vodenje 208 občin 770 kandidatov, kar 25.839 pa za občinske svete. V Kopru in Mirni so ustavni sodniki takrat prepovedali volitve.

Za volitve, ki bodo 5. oktobra, je državna volilna komisija včeraj podaljšala delovni čas predčasnih volišč. Za to so se odločili po izkušnji z julijskimi volitvami poslancev, ko so na predlog predsednika republike Boruta Pahorja zaradi počitniškega časa že podaljšali delovni čas predčasnih volišč za štiri ure, da bi volivci, ki čez vikend odpotujejo na morje, lahko glasovali vsaj med tednom. Da bo podaljšanje delovnega časa veljalo tudi na lokalnih volitvah, se je komisija odločila zato, da bi dostop do predčasnih volišč olajšali volivcem, ki so zaposleni. Delovni čas teh volišč je bil doslej prilagojen delovnemu času upravnih enot, ko je pomemben del volivcev v službah. Od državnih volitev (evropskih poslancev ali državnega zbora) se lokalne pomembno razlikujejo: na njih ni glasovanja iz tujine po pošti ali na ambasadah.

Nezamenljivi župani in prednosti, ki to včasih niso

Ponovne kandidature so do danes že napovedali župan Ljubljane Zoran Janković, celjski župan Bojan Šrot in župan Kopra Bojan Popovič. Vsem trem je že večkrat uspelo ubraniti položaj.

V Mariboru je zaradi protestov odstopil prej večkrat zapored izvoljeni Franc Kangler in tokrat s položaja župana, ki pomeni prednost, kandidira Andrej Fištravec. Prednost politika, ki je že na položaju, da se ga je v večinskem sistemu sčasoma težko »znebiti«, pa ni absolutna. Nazadnje je to na volitvah predsednika republike dokazal nekdanji premier Borut Pahor, ki je gladko premagal Danila Türka. Za stranke bodo bolj kot županske pomembne volitve mestnih in občinskih svetnikov. Od deleža, ki ga dosežejo, bodo namreč odvisne dotacije, ki jih bodo stranke štiri leta dobivale z lokalne ravni.

Lokalna tekma je pomembna tudi zaradi dotacij

Ob državnih dotacijah so lokalne zadnji večji vir za delovanje strank in financiranje njihovih kampanj, ker je državni zbor lani prepovedal kakršnakoli darila pravnih oseb za te namene. Pred štirimi leti so več kot petodstotni delež glasov zbrale: SDS 18,35, SD 11,2, SLS 10,6, Desus 8,45, LDS 7,26 in NSi 6,38 odstotka. Z lansko reformo financiranja strank in kampanj je državni zbor občine zavezal, da strankam morajo plačevati dotacije. Za spremembo so se odločili, ker doslej v posameznih občinah, kjer so imele veliko moč neodvisne liste, dotacij niso izplačevali.

Za evropske volitve Pličanič ni vložil nič

O denarju, zbranem za kampanjo za evropske volitve, ki so bile maja, je v zadnjih dneh računskemu sodišču poročala Državljanska lista. V primerjavi s prvimi finančnimi poročili, ki so pokazala, da sta nosilca list Desusa Ivo Vajgl in Konkretno Jelko Kacin za kampanjo prispevala vsak po 15.000 evrov, je bil pravosodni minister Senko Pličanič varčen. Primaknil ni niti centa. Deset tisoč evrov, kolikor je stala kampanja, je z rednega računa na volilnega nakazala DL, ki je zbrala le dober odstotek glasov volivcev.

Na evropskih volitvah uspešnejše SDS, NSi, SD in Verjamem Igorja Šoltesa poročil še niso poslale. Revizorji doslej še niso prejeli nobenega poročila o julijski ceni kampanj za državni zbor.