Zadovoljna predsedujoča trojka

Nemška kanclerka Angela Merkel ter premiera Portugalske in Slovenije Jose Socrates in Janez Janša so v Evropskem parlamentu predstavili skupen program predsedovanja EU.

Objavljeno
17. januar 2007 20.21
Merklova: Sklenjen je bil pravičen dogovor
Strasbourg - Voditelji trojke predsedujočih držav EU - nemška kanclerka Angela Merkel ter premiera Portugalske in Slovenije Jose Socrates in Janez Janša so ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu predstavili skupni 18-mesečni program predsedovanja EU.

Znotraj tega okvira bodo delovala tri predsedstva EU - Nemčija v prvi in Portugalska v drugi polovici tega leta ter Slovenija v prvi polovici leta 2008. Njegova novost je, da vzpostavlja tesnejše sodelovanje treh zaporednih predsedujočih držav pri oblikovanju programa dela v Svetu EU ter tako zagotavlja bolj učinkovito in tekoče uresničevanje prednostnih nalog povezave

Visoki politiki so predstavili prednostne naloge držav in se strinjali, da je program ambiciozen, a realen. “Naša prisotnost tu je izraz skupnih prizadevanj”, je dejala Merklova.

Janša je ob tem poudaril, da je za Slovenijo predsedovanje velik izziv in izrazil zadovoljstvo nad novo prakso priprave programa. "Ta pristop bo zagotovo prispeval k večji učinkovitosti, pa tudi k boljši kontinuiteti," je poudaril premier. Janša je poudaril, da “vsebuje odgovore na vse tiste izzive, s katerimi se bo EU srečevala v prihodnjih 18 mesecih”.

Janez Janša je poudaril, da je Slovenija pri izvajanju tega programa zadnja na vrsti ter da računa na zelo uspešno predsedovanje Nemčije in Portugalske. Med izzivi s katerimi se bo med predsedovanjem EU srečala Slovenija, je Janša omenil širitev schengenskega območja, revizijo prenovljene lizbonske strategije in zaveze k nadaljevanju širitvenega procesa EU.

Širitev schengena, oživitev ustavne pogodbe in pomoč Sloveniji

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je poudaril pomen širitve schengenskega območja, rekoč da je to "nekaj, kar bo prispevalo h konkretnemu združitvenemu občutku državljanov tudi iz novih članic EU ". Glede nadaljnjih širitev unije pa je napovedal, da bo Makedonija najkasneje v času predsedovanja Slovenije EU v prvi polovici leta 2008 dobila datum za začetek pristopnih pogajanj s povezavo.

Nemška kanclerka Angela Merkel je ponovno v ospredje postavila oživitev ustavne pogodbe EU. Zanj želi Nemčija v času predsedovanja uniji pripraviti načrt poteka oživitve, simbolno vlogo pri tem ima tudi praznovanje 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe, ki ga bo EU obeležila v Berlinu.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je pozdravil nemški program predsedovanja. V zvezi z deklaradijo je podal pet konkretnih predlogov oziroma elementov, ki naj jih vsebuje: solidarnost, trajnosti razvoj, odgovornost, varnost in promocijo evropskih vrednot v svetu. Solidarnost je povezal s socialno in gospodarsko kohezijo, trajnostni razvoj z bojem proti klimatskim spremembam, odgovornost s preglednostjo in dostopnostjo do informacij za državljane, varnost z varovanjem temeljnih svoboščin

Janša: Ni več veliko časa za reševanje usode ustavne pogodbe

Predsednik vlade Janez Janša je po delovnem kosilu s kolegoma iz predsedujoče trojke EU, nemško kanclerko Angelo Merkel in portugalskim premierom Josejem Socratesom, poudaril, da ni več veliko časa za reševanje usode ustavne pogodbe EU, zato si bodo morali koraki predsedujočih držav pri tem "slediti zelo hitro". Premier se je v parlamentu srečal tudi s poslanici iz Slovenije, ki so mu obljubili pomoč v pripravah Slovenije na predsedovanje povezavi.

Časovnica za novo ustavno pogodbo

Slovenski premier je omenil, da naj bi v času nemškega predsedovanja EU sprejeli časovnico, ki v letošnjem letu predvideva sklic medvladne konference za ratifikacijo nove pogodbe v parlamentih članic EU do omenjenih volitev leta 2009. Uveljavila naj bi se pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament, je še pojasnil Janša.

Na delovnem kosilu so Merklova, Socrates in Janša bolj natančno analizirali razmere za uresničevanje skupnega 18-mesečnega programa predsedovanja EU, podobna srečanja pa naj bi potekala tudi v prihodnje.

Kanclerka Merklova je med ostalimi temami naštela kot pomembne vsebine predsedovanja Nemčije še energetiko, podnebne spremembe in izboljšanje zakonodaje.

Portugalski in Sloveniji je kanclerka obljubila pomoč v pripravah na predsedovanje. O Sloveniji pa je še povedala, da ne gre le za državo, ki je kot prva vzhodnoevropska oziroma srednjeevropska država prevzela evro, temveč bo kot prva od novink tudi predsedovala EU. "Z izkušnjami bo Nemčija Sloveniji rada priskočila na pomoč, kjer pa bo šla država svojo pot, bomo radovedno opazovali, ali bomo pri tem dobili nove vzpodbude," je dodala Merklova.

Vrh EU-Afrika

Merklova je med ostalimi projketi omenila priprave na vrha EU-Afrika, ki bo potekla v drugi polovici leta 2007, ko bo na čelu povezave Portugalska.

Portugalski premier Jose Socrates je poudaril, da je program "uresničljiv", čeprav "ambiciozen",ker želijo države v času predsedovanja okrepiti Evropo. Med ključne izzive je prav tako izpostavil ustavno pogodbo EU in lizbonsko strategijo, poudaril pa je tudi pomen oživitve dialoga med EU in Afriko ter v tej luči reševanje migracijskih in razvojnih vprašanj.

Jose Manuel Barroso je predsedujočo trojko EU označil kot "posrečeno kombinacijo držav". Gre za države z različnih delov Evrope, različnih velikosti, različnega gospodarskega razvoja, pa tudi z različnimi izkušnjami v EU. Nemčija je namreč ustanovna članica EU, Portugalska je v EU vstopila pred 21 leti, Slovenija pred tremi leti. "Gre za tri generacije in računam na solidarnost med generacijami" , je dejal Barroso in spomnil na moto nemškega predsedovanja EU: " Evropa bo uspela skupaj".

18-mesečni program predsedovanja je novost v pripravah na predsedovanje uniji, ki vzpostavlja tesnejše sodelovanje treh zaporednih predsedujočih držav pri oblikovanju programa dela v Svetu EU ter tako zagotavlja bolj učinkovito in tekoče uresničevanje prednostnih nalog povezave. Program je okvir, znotraj katerega bodo delovala tri predsedstva EU - Nemčija v prvi in Portugalska v drugi polovici tega leta ter Slovenija v prvi polovici leta 2008.

Merklova: Strpnost je duša Evrope

Nemška kanclerka je na plenarnem zasedanju parlamenta pozvala poslance k strpnosti, ki jo je označila za dušo Evrope in dejala, da "Evropa ne sme imeti niti najmanjšega razumevanja za nestrpnost". V predstavitvi nalog, ki si jih je Nemčija zadala v času predsedovanja EU, pa je poleg zagona ustavnega projekta izpostavila zunanjepolitične in varnostne izzive ter lizbonsko strategijo, omenila pa je tudi predsedovanje trojke EU.

Kanclerka, ki je v nagovoru poslancem dobršen del časa namenila strpnosti, raznolikosti in svobodi, je poudarila, da je "svoboda predpogoj za raznolikost", "ko pa govorimo o svobodi, dejansko govorimo o svobodi drugega". "In lastnost, ki nas je usposobila za svobodo v odgovornosti do drugih, je strpnost," je dejala Merklova, ki so jo poslanci med govorom večkrat prekinili s ploskanjem. Prvo pogodbeno besedilo EU, ki govori tudi o strpnosti, je ustavna pogodba EU, katere oživitev si je nemško predsedstvo EU zadalo za prednostno nalogo.

"Čas razmisleka je končan, " je poudarila Merklova in dodala, da je potrebno do junija pripraviti nove odločitve. "Zavzemam se za to, da bo lahko ob koncu nemškega predsedovanja EU sprejet načrt za nadaljevanje procesa ustavne pogodbe," je napovedala kanclerka in dodala, da je v interesu članic EU in njihovih državljanov, da se ta proces sklene do prihodnjih volitev v Evropski parlament leta 2009.

V okviru zunanjepolitičnih in varnostnih izzivov je na prvo mesto postavila rešitev statusa Kosova in se zavzela za evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana, nadaljevala je z mirovnim procesom na Bližnjem vzhodu, razvojem v Afganistanu, krepitvijo sosedske politike EU, premike v pogovorih o liberalizacije svetovne trgovine, poglobitev gospodarskega sodelovanje med EU in ZDA, v luči energetskih vprašanj pa za zanesljive odnose z Rusijo.

Prioriteta je zagotovitev delovnih mest

Ekonomska rast EU bi morala ustvariti nove zaposlitvene možnosti, je dejala Angela Merkel. “Ko slišim o rasti, pomislim na delovna mesta. Prepričana sem, da morata biti zaposljivost in s tem socialna Evropa naši prioriteti. Vse ostalo je drugotnega pomena.

“Evropa živi od od inovacij”

Lizbonsko strategijo je Merklova povezala s krepitvijo prizadevanj EU za odpravo odvečnih birokratskih ovir in poudarila, da živi Evropa od inovacij, znanstvenega, gospodarskega in socialnega napredka. A ob tem je priznala, da vseh naštetih nalog in področij v šestih mesecih ni mogoče obvladati. " Kratkost šestmesečnega predsedovanja je potrebno premostiti. Evropa potrebuje kontinuiteto, zato je ideja trojnega predsedovanja tako pomembna," je poudarila Merklova in napovedala, da se bo prav danes v Strasbourgu srečala z voditeljema prihodnjih dveh predsedujočih držav EU portugalskim premierom Socratesom in slovenskim premierom Janšo.

Vodji socialistov in liberalcev kritična do Merklovega govora

Vodja politične skupine Evropske ljudske stranke(EPP) Joseph Daul je kanclerki čestital za dober progam predsedovanja in zagotovil, da je skupina pripravljena na tesno sodelovanje pri zagonu ustavnega procesa. Vodja socialistov (PES) Martin Schulz pa je Merklovo opozoril, da je bilo v njenem govoru zaslediti le malo besed o socialni Evropi. Svoboda se lahko uresničuje le v socialni varnosti in samo ta je lahko temelj Evrope, je poudaril.

Kritičen je bil tudi vodja liberalcev (ALDE) Graham Watson , ki je opozoril, da Evropa načrtov o tehnološkem preboju ne bo uresničila s krčenjem sredstev za znanost in raziskave. Glede področja varnosti pa je izrazil bojazen, da se ukrepi na tem področju vse preveč opirajo na represijo, pri tem pa se pozablja na varovanje osebne svobode. Vodja Zelenih Daniel Cohn-Bendit pa je ponovil, da EU zastoja pri ustavnem projektu ne bo rešila z novo medvladno konferenco, temveč le z odprto in javno razpravo.

Sicer pa so med poročili, ki jih bodo poslanci obravnavali na zasedanju, kodeks o izvozu orožja, sklop zakonodajnih predlogov o prihodnosti evropskih železnic ter pregled akcijskega programa za varnost v cestnem prometu.