Tiskane izdaje
Trenutno na odkup čaka štiri tisoč glav govedi različnih kategorij. »Neprodanih ostaja tudi več kot dva tisoč prašičev,« so povedali v Zadružni zvezi Slovenije in dodali, da imajo slovenski rejci težave pri prodaji svojih živali domačim klavnicam kljub komaj 40-odstotni samopreskrbi s svinjskim mesom. »Druga težava, ki je za kmete še večja, pa je, da so zaradi velike ponudbe in slabe prodaje mesarji znižali odkupne cene za 0,30 do 0,40 evra pri kilogramu mesa. Trudimo se obvladovati situacijo in iščemo nove prodajne poti za zagotavljanje nemotenega odkupa in redna plačila kmetom,« je povedala Danica Ramšak, direktorica Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge.
Popolnoma sta se ustavila odkup in prodaja lesa. Zaloge se kopičijo. »Prodaja hlodovine v naši zadrugi je močno vezana na avstrijski trg, ki pa je svoje nabavne in predelovalne resurse v marcu in aprilu zmanjšal na minimum, zato smo bili prisiljeni omejiti odkup tudi sami. Obstajal je optimizem, da se bo trg odprl maja, a kot kažejo zadnje napovedi, bo kljub nizkim cenam še vedno zelo omejen tudi obseg poslov,« je napovedala Danica Ramšak.
»Živinski« vojni dobičkarji
V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina so edini (izjema so zasebniki), ki les še odkupujejo in prodajajo celo na Kitajsko, a to po besedah direktorja Ivana Dreva počno brez zaslužka, samo da bi pomagali kmetom iz težav. »Tako je tudi pri odkupu živine, ki pa je velik problem. Cene so strmoglavile. Pojavljajo se vojni dobičkarji, ki na veliko uvažajo,« je kritičen Drev.
»Resne težave imajo tudi vinogradniki in vinarji. Gostinstvo in hotelirstvo je prepovedano, turizem je povsem usahnil, izvoza v tujino je zelo malo. Upad dohodkov je skoraj 90-odstoten. Predlagali smo interventni odkup vina bodisi za etanol ali kis in uvedbo spodbud za prodajo vina na tuje trge.
Ker so številni vinogradniki povsem odvisni od pridelave grozdja in vina, mnogi med njimi so ostareli in niso invalidsko in pokojninsko zavarovani ter tako niso upravičeni do pomoči v okviru prvega zakonodajnega predloga v obliki temeljnega mesečnega dohodka, smo predlagali, da se tudi zanje najde finančna pomoč v drugem paketu, saj so ti ljudje brez prihodkov,« so povedali v Zadružni zvezi Slovenije.
Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, predlaga, da se v nadaljnjih zakonodajnih ukrepih zagotovijo ustrezna likvidna sredstva tudi zadrugam in kmetom v obliki »ugodnih posojil ter moratorija na obresti kreditov v okviru poslovnih bank in Slovenskega regionalnorazvojnega sklada iz Ribnice« ter nadomestilo za izpad dohodka.
Brez davčnih blagajn
Vrisk je prepričan, da je zdaj priložnost, da spodbudimo predelavo tistih kmetijskih pridelkov, kjer nismo samopreskrbni. »V Zadružni zvezi že vrsto let opozarjamo na možnosti, ki jih imamo za pridelavo zelenjave zlasti na manjših kmetijah,« opozarja Vrisk in dodaja, da če želimo doseči uspeh, je nujno, da odpravimo davčne blagajne, zaradi katerih so mnogi manjši pridelovalci prenehali pridelovati zelenjavo. »Potrebne bodo tudi finančne spodbude kmetom in zadrugam za zagon pridelave in za investicije v specialno kmetijsko mehanizacijo, hladilnice in opremo distribucijskih centrov,« opozarjajo v Zadružni zvezi Slovenije.
V Mlekarski zadrugi Ptuj, ki združuje proizvajalce mleka na severovzhodu države, pravijo, da od domačih mlekarn ne moremo pričakovati, da bodo odkupile in predelale vse trenutne tržne presežke mleka. »Najti bomo morali nove kupce in trge, kamor bomo viške odprodali,« pravi direktor Janko Petrovič. Cene mleka v regiji padajo. Kako dolgo bodo še padale, je po Petrovičevem mnenju nemogoče napovedati: »Vse je odvisno od sproščanja karantene, zagona gostinstva in postopnega zagona turizma, ki pomembno vplivajo na potrošnjo.«
Po njihovem bi morali poenostaviti tudi postopke za pridobivanje dovoljenj za gradnjo rastlinjakov in uporabo vode, vzpostaviti infrastrukturo za namakanje in razmisliti o tem, da doma pridelane zelenjave ne bi obdavčili, s čimer bi lahko dvignili konkurenčnost slovenske pridelave.
