Tiskane izdaje
Vipava - Zadružna kraška banka (ZKB) z Opčin, 9,79-odstotna lastnica Hranilnice in posojilnice (HiP) Vipava, ki se je zanimala za nakup večinskega hranilnice, si je premislila. V igri tako ostajata le Deželna banka Slovenije in občina Vipava - slednja je oddala najvišjo nezavezujočo ponudbo za nakup.
»Eden od glavnih razlogov za našo odločitev je strupeno ozračje, ki vlada v dolini. Če pomislimo še na obravnavo, ki smo je bili deležni od trenutka predstavitve našega projekta, je odločitev logična. Žalitev, da smo tujci oziroma Italijani, je pustila globoko sled in veliko grenkobe v celotni tu živeči slovenski skupnosti. Mislim, da je bil to pravi diplomatski incident,« je za Delo včeraj povedal Sergio Stancich, predsednik uprave Zadružne kraške banke.
»Namera nekaterih malih delničarjev, čeprav suverena, se mi zdi dokaj nerealna. Problem ni le v tem, da je treba odkupiti delež Kmetijske zadruge Vipava, ampak je treba hranilnico tudi dokapitalizirati ter poskrbeti za strateški načrt, primerno organizacijo in še marsikaj drugega. Dvomim, da bodo sposobni vsega tega. Načrtovana regijska banka na takšnih temeljih je po mojem mnenju oddaljena nekaj svetlobnih let. Če mi nismo dobrodošli, oziroma če pustimo vajeti v njihovih rokah, smo pripravljeni tudi prodati naš delež. Verjetno bosta enako potezo storili tudi Zadružna banka iz Doberdoba in Sovodenj ter družba KB 1909,« ocenjuje Stancich. Vse tri omenje banke so trenutno četrtinske lastnice HiP Vipava.
»Odločitev Zadružne kraške banke obžalujemo«
Občina Vipava in Deželna banka Slovenija sta sicer že konec julija oddali zavezujoči ponudbi za nakup skoraj 57-odstotnega lastniškega deleža HiP Vipava. Notranji delničarji so do 7. septembra imeli čas za oddajo svojih ponudb za nakup, do 14. septembra pa bi morali vplačati aro v višini desetih odstotkov najvišje ponudbe. A do tega datuma varščine ni položil nihče, kljub temu pa so v javnosti prav v teh dneh zaokrožile informacije, da skupina 20 malih delničarjev pripravlja novo ponudbo, čeprav se je rok že iztekel. In kaj na vse to pravijo v Kmetijski zadrugi Vipava, ki hranilnico prodaja, da bi poplačala obveznosti precej zadolženega Agroinda?
»V postopku nameravane prodaje sta dva ponudnika, ves čas postopka pa spoštujemo določila statuta Hranilnice in posojilnice Vipava. Odločitev Zadružne kraške banke obžalujemo,« pravi Boris Bajc, direktor Kmetijske zadruge Vipava. Dodaja, da naj bi se postopek prodaje končal v oktobru. »Kot vsak prodajalec si tudi mi hranilnico želimo prodati po najvišji možni ceni, vendar pa je glede na okoliščine in lokalno umestitev hranilnice treba upoštevati tudi druge parametre,« zatrjuje.
Kot je znano, je najvišjo nezavezujočo ponudbo za nakup hranilnice nedavno oddala občina Vipava, in sicer v vrednosti 1,6 milijona evrov. »Seveda smo resni kupci. Za ta korak se nismo odločili samo zaradi reševanja Agroinda, ampak predvsem zato, ker si želimo, da Hranilnica in posojilnica Vipava ostane v lasti doline. Upam, da bo ta bolj podjetniško usmerjena. Morda bo imela drugačno ime, a bomo združevali desetkrat večji kapital, kot ga ima hranilnica danes,« je pred kratkim zatrdil vipavski župan Ivan Princes, ki podpis pogodbe pričakuje kmalu. »Pomembno je, da smo nastopili kot edini nosilec nakupa in da bo občina potem delnice prodala malim delničarjem. Bali smo se likvidacije Hranilnice in posojilnice Vipava, zato smo tudi ponudili tako visoko ceno,« poudarja župan.
