Zadržani do predloga šestih pokrajin

Sedanja oblast, kot tudi prejšnja, se ne vede resno pri projektu uvajanja pokrajin meni 
strokovnjak za lokalno samoupravo Stane Vlaj. V večini parlamentarnih strank tudi s pomisleki glede najnovejšega predloga členitve Slovenije.

Objavljeno
10. februar 2011 20.45
Anže Božič, notranja politika
Anže Božič, notranja politika
Ljubljana – Predlog ministrice za lokalno samoupravo Duše Trobec Bučan, da bi Slovenijo po zgledu škofij razdelili na šest pokrajin, je brez strokovne podlage, meni strokovnjak za lokalno samoupravo dr. Stane Vlaj. »Predlog gre namenoma ali pa zaradi nepoznavanja materije mimo vseh dosedanjih strokovnih podlag,« je oster izredni profesor na fakulteti za upravo. »To bi bilo enako, kot če bi bile fare osnova za oblikovanje občin. Pa niso bile, ker se po ustavi občina ustanovi na območju naselja ali več naselij, ki jih povezujejo skupni interesi prebivalcev. Pokrajina pa je širša lokalna skupnost, v skladu z ustavnim konceptom geografsko zaokrožena teritorialna enota, ki ima možnosti, da zaradi svojih gospodarskih, človeških, prostorskih in drugih zmogljivosti zagotavlja uresničevanje potreb pokrajinske skupnosti skladno z njenimi interesi,« je za Delo povedal dr. Stane Vlaj.

»Tega predloga nismo nikjer uradno zasledili, niti se o njem pogovorili na primer na strateškem svetu za decentralizacijo in regionalizacijo Slovenije, ki ga je imenoval predsednik vlade,« je še dodal profesor na katedri za upravno-pravno področje na ljubljanski upravni fakulteti.

Po njegovem mnenju je ponovno razpravo napačno začeti s številom pokrajin, ampak s predstavitvijo ustavne in zakonske koncepcije pokrajine kot druge ravni lokalne samouprave, njenih predvidenih pristojnosti, financiranja in organizacije pokrajinske oblasti. »Sedanja oblast, kot tudi prejšnja, se ne vede resno pri projektu uvajanja pokrajin v RS. Enkrat so prednostno vprašanje, drugič se o njih sploh več ne govori, zdaj pa kot strela z jasnega nastopi nova ministrica za lokalno samoupravo z nemogočim in nikjer strokovno obravnavanim predlogom o oblikovanju šestih pokrajin po modelu šestih škofij,« je še dodal Vlaj, ki dvomi, da je pri konkretnem predlogu sodeloval kdo od pravih stokovnjakov, kot so dr. Dušan Plut, dr. Marjan Ravbar ali mag. Braco Mušič.

Dvetretjinska večina znanstvena fantastika

Ministrica Duša Trobec Bučan je z včerajšnjo predstavitvijo predloga na srečanju slovenskih županov presenetila tudi največjo vladno stranko, ki še nima enotnega stališča do novega poskusa regionalne politike. »Glede na zadnje dogodke, povezane z mariborsko nadškofijo, morda ni dobro, da bi se Slovenija razdelila na isti način, saj bi se kmalu lahko zgodil kakšen bankrot,« je bil piker vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer, prepričan, da je takšna rešitev »privlečena za lase«.

V liberalni demokraciji manj pokrajin podpirajo, a dvomijo o argumentu dobro sprejete organizacijsko-teritorialne ureditve Rimskokatoliške cerkve, saj velika večina Slovencev po njihovem mnenju ne prakticira vere in tako nima izkušenj z njeno regionalno organiziranostjo. »Predlog pristojne ministrice razumemo kot izhodišče za ponovno razpravo o regionalizaciji Slovenije in smo v želji po reorganizaciji javne uprave pripravljeni na kompromise,« je povedal vodja poslanskega kluba LDS in župan Tržiča Borut Sajovic.

Za Zares je število šest idealno, a imajo tudi oni pomisleke do konkretne členitve. »Naš predlog je enak Eurostatovem, ki že od leta 2009 zahteva zmanjšanje 12 statističnih regij za polovico, a nekoliko drugače, kot ga predlaga ministrica. Konkretno bi bila na vzhodu Pomurje in Podravje ena pokrajina, Koroška s Savinjsko in Zasavjem druga, Gorenjska tretja, Osrednjeslovenska četrta, Dolenjska z Belo krajino in Kočevskim peta in Goriška s Primorjem šesta,« meni poslanec Zaresa Vili Trofenik.

»Vlada formalnega, koalicijsko usklajenega pokrajinskega paketa nima pripravljenega, zato menimo, da je tak postopek, ko del vlade poskuša državnemu zboru podtakniti samo zemljevid, popolnoma nesprejemljiv,« pa so vse upe na dvetretjinsko večino, potrebno za spremembo regionalne zakonodaje, pokopali v SDS. »Naj spomnimo, da je poslanska skupina SDS decembra 2009 v parlamentarni postopek vložila celotno pokrajinsko zakonodajo (šest zakonov) vključno z zemljevidom, ki je bil usklajen z lokalnimi skupnostmi in podprt z večinsko odločitvijo na posvetovalnem referendumu,« so še dodali v največji opozicijski stranki.

Podobno razmišljajo v SLS. »Po našem mnenju je bilo vse to že dodelano v predlogu zakona, kot ga je v prejšnjem mandatu pripravil takratni minister Ivan Žagar. Aktualni predlog bi moral te rešitve zagotovo vsebovati,« je povedal njihov poslanec Franc Pukšič.

Členitev Slovenije na osem pokrajin se je v projektni skupini strokovnjakov največkrat omenjala kot večplastno najprimernejša, meni Vlaj. Te bi glede na razmerje med učinkovitostjo in stroški najbolj optimalno izpolnjevale zahtevne avtonomne naloge in opravila, pri tem pa kar se da upoštevale tudi mestne in druge večje občine kot regionalna središča, obstoječe statistične regije ter oblike že vzpostavljenega medobčinskega sodelovanja in povezovanja.