Tiskane izdaje
Brežice – V ponedeljek je začela poskusno obratovati Hidroelektrarna Brežice (HE Brežice), za katero so temeljni kamen postavili marca leta 2014. Vrednost naložbe se je v treh letih in pol gradnje z ocenjenih 291 milijonov brez davka znižala na 270 milijonov evrov. Eden največjih državnih projektov v zadnjih letih bo na leto zagotavljal dober odstotek domače porabe električne energije.
HE Brežice je največja med sedanjimi in še načrtovanimi hidroelektrarnami na Savi. Gradbinci so morali izkopati 3.350.000 kubični metrov materiala, Brežiško jezero pa je s 3,1 kvadratnega kilometra površine za Ptujskim (3,5) druga največja akumulacija v državi in približno dvakrat večje od Blejskega (1,5).
Z nazivno močjo 45,3 megavatov in tremi agregati naj bi družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (Hess) po gradnji HE Mokrice na leto proizvedla 161 gigavatnih ur električne energije.
Elektrarna bo v energetskem sistemu odigrala še dve pomembni vlogi. Z največjo akumulacijo na Savi bo drugim spodnjesavskim HE omogočala, da bodo ob ohranjanju naravnega pretoka reke lahko obratovale v času večje porabe in višjih cen. V prihodnosti bi elektrarna z veliko akumulacijo delovanje lahko prilagodila tudi vse obsežnejši proizvodnji elektrike iz sončnih elektrarn, ki niha glede na vremenske razmere.
HE Brežice. Foto: Janoš Zore/Delo
Stabilno obratovanje
»HE je bila narejena pravočasno, s tehničnimi parametri smo zadovoljni. Agregati delujejo stabilno, prepustnost akumulacijskega bazena je nižja od projektnih zahtev. V teh dneh smo že dosegli največjo mogočo moč elektrarne,« pravi direktor Hess Bogdan Barbič: »Gradnja energetskega dela je brez davka in stroškov financiranja stala 113 milijonov evrov oziroma štiri odstotke manj od načrtov.«
Podjetje je ob lastnih sredstvih in vložkih lastnikov najelo 60-milijonsko bančno posojilo. Ob sedanjih cenah bo objekt na leto ustvaril okoli sedem milijonov evrov prihodka iz prodaje električne energije, od česar bo družbi za investicije vsako leto iz amortizacije in dobička ostalo okoli štiri milijone evrov.
Ob energetski vlogi bo elektrarna pomembno vplivala tudi na državni ter brežiški in krški proračun, v katerega bo prek dajatev prelitih 14 odstotkov prihodkov elektrarne. Akumulacijsko jezero je že zavarovalo del mesta Krško pred poplavami, začenja se gradnja protipoplavnih zidov v Krški vasi in Velikih Malencah.
Vrednost celotne neenergetske infrastrukture (akumulaciji, pritoki, ceste, energetski vodi ...) brez davka znaša 157 milijonov evrov, 16 milijonov manj od prvih ocen. Država je za svoj del obveznosti državnemu podjetju Infra morala zagotoviti 141 milijona evrov.
HE Brežice. Foto: Janoš Zore/Delo
Dolga pot do zagona
Poleg milijonskih prihodkov slovenskih podjetij, vključenih v projekt, zvišanja deleža proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in načrtovanega razvoja rekreacije ob vodi je na današnjem uradnem odprtju elektrarne mogoče pričakovati velike besede premiera Mira Cerarja. A projekt je imel številne nasprotnike.
Popolne podpore ni imel ne med energetiki, ne v vladi ne v javnosti. Prva Janševa vlada z brežiškim ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom, zdaj zaposlenim na Hess, je gradnjo želela pospešiti in projekt namesto leta 2018 končati leta 2015. A zgolj od pobude ministrstva za gospodarstvo za gradnjo elektrarne leta 2007 do pridobitve gradbenega dovoljenja je minilo šest let in sedem mesecev.
Vzrokov je bilo več. Naravovarstveniki so opozarjali na ekosistem, zaradi česar so prostorski načrt skrajšali le do izliva Krke v Savo. Posledično Sava do Term Čatež še vedno ni poglobljena in več deset hiš v Krški vasi in Velikih Malencah je še vedno poplavno ogroženih.
Drugi, še pomembnejši vzrok je bil, da vlade po koncu prvega mandate Janše, neurju v Železnikih leta 2007 in nastopu gospodarske krize niso več hotele brezpogojno financirati gradnje neenergetske infrastrukture iz vodnega sklada.
Foto: Tomi Lombar/Delo
Z razbremenitvijo sklada bi Slovenija pospešila gradnjo protipoplavne zaščite drugod po državi, so neutemeljeno poudarjali kritiki spodenjsavskega projekta. A Slovenija na ekspanzijo gradnje protipoplavnih objektov leta 2017 še vedno čaka. Pahorjeva vlada je bila nazadnje prva, ki je napredek na spodnji Savi načrtno upočasnila.
Ker vlada Alenke Bratušek tudi ob postavitvi temeljnega kamna marca 2014 ni vedela, kako bo poplačala HE Brežice, in zaradi pritožb gradbincev, ki ponudbe sploh niso oddali, so brežiško akumulacijo jeseni 2015 začeli graditi s skoraj enoletno zamudo.
Medtem ko je Cerarjeva vlada finančni primanjkljaj lani nazadnje le zakrpala s 40,7 milijona evrov dividend energetskih družb, je bil na razpisu za akumulacijo izbran Riko. Ker ta lastne operative ni imel, je s hrvaškim partnerjem Viadukt vrata 66 milijonov evrov vrednemu poslu odprl gradbincem z juga. Medtem ko so bile turbine narejene v Litostroju, Slovenija pri gradnji akumulacije lastnih gradbincev ni znala zaščititi.
Pogovor z direktorjem Litostroja Power Markom Tandlerjem si lahko preberete v petkovem Svetu kapitala.
