Zagreb noče evropskih modrecev

Zagreb - Hrvaško politično vodstvo se je v procesu približevanja EU znova znašlo pred pomembnim vprašanjem: ali trmasto vztrajati pri svojem (kakor denimo pri težavah s haaškim tribunalom ali ekološko-ribolovno cono) in tako ogroziti vstop v Unijo ali pa sprejeti roko, ki jo ponuja Bruselj z Ahtisaari-Badinterjevim posredovanjem? Kakor je znano, je Zagreb odločno proti posredovanju evropskih modrecev in trdno vztraja, da mora spor rešiti Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).

Toda tukajšnji politiki odločitve, da zavračajo pobudo evropske komisije in njenega širitvenega komisarja Ollija Rehna, nočejo sprejeti, saj bi v sporu med državama in pred evropsko politiko izgubili verodostojnost in ogrozili evropsko perspektivo. Rehnova pobuda namreč na Hrvaškem dobiva vse prepoznavnejše obrise, kajti za tukajšnjo javnost ni nobenega dvoma več, da bo evropska trojka risala kopensko in morsko mejo med državama. Meja torej v tem primeru ne bi bila določena s strogim upoštevanjem prava in mednarodnih konvencij, ampak bi trojka upoštevala tudi druge okoliščine oziroma bi se približala upoštevanju načela pravičnosti.

To pa je za Hrvaško nesprejemljivo, saj s sodbo ICJ pričakuje izpolnitev vseh mejnih zahtev, med njimi tudi črto sredine v Piranskem zalivu. Stiska, v kateri je spet hrvaška politika, se kaže v skoraj vsakodnevnih izjavah državnega vrha, da je ICJ edina sprejemljiva rešitev, vendar poguma, da bi odločno zavrnil Rehnovo pobudo, nima. Predsednik države Stjepan Mesić - ki je bil še pred kratkim naklonjen različnim oblikam reševanja mejnega vprašanja - je tako včeraj, ko je predajal poverilna pisma novemu veleposlaniku v Sloveniji Svjetlanu Berkoviću, dejal, da se mora spor rešiti na »mednarodni sodni instanci« in da Hrvaška ne more sprejeti »nobenega diktata ali izsiljevanja«. Mesić opozarja, da ne bi bilo dobro, če bi Hrvaško ustavila prijateljica in naravna zaveznica Slovenija in če v tem »trenutku krize« EU ne bi znala prepoznati svojega dolgoročnega interesa - vključitve JV Evrope v Unijo.

Mesićev »ne« pravno-politični rešitvi

Hrvaški predsednik je opozoril tudi na »pogubne dolgoročne posledice«, ki jih bodo prinesli zaostreni odnosi, če se državi ne bosta rešili nepotrebnega balasta, in sicer tako, da ne bo ne poraženca ne zmagovalca. Mesić sicer ceni pomoč Evropske unije, a opozarja, da se posredovanja doslej »niso izšla« (posredovanje Williama Perryja, politični dogovor Račan-Drnovšek, komisije strokovnjakov). »Vse, kar nam preostane, je mednarodna sodna instanca,« je dejal Mesić in dodal, da Hrvaška ne beži od rešitve, ki bi temeljila na mednarodnem pravu. O pristopu k odprtemu morju je »brezpredmetno govoriti«, saj je to rešeno s konvencijo OZN o morskem pravu, ki velja za obe državi, je še dejal. Hrvaška bo vnaprej sprejela izrek sodišča, vsako »kombiniranje prava in politike pa je nepotrebno in kontraproduktivno«, je povedal hrvaški predsednik.

Hrvaški premier Ivo Sanader včeraj ni povedal nič novega, je pa ponavljal stavke, ki jih hrvaška in slovenska javnost poslušata že tedne. Državi je znova pozval, naj prepustita spor ICJ, kar da je bilo že dogovorjeno na Bledu leta 2007.

Spor Mesić-Sanader

Stisko hrvaške oblasti je včeraj opisal tudi tednik Nacional, ki piše, da je državni vrh pod ostrim pritiskom Bruslja, da sprejme posredovanje Ahtisaarija, ki ne bo imel le posvetovalne vloge, ampak bo ponudil tudi končno rešitev. EU bo predlog, ki ga podpira tudi Jose Manuel Barroso, predstavila čez slaba dva tedna, zato Hrvaški zmanjkuje časa. Tednik piše tudi o sporu med Mesićem in Sanaderjem. Mesić naj bi bil namreč najostrejši kritik velikih pooblastil finskega politika, saj si ne želi, da bi si ga zapomnili kot predsednika, ki je podaril hrvaško ozemlje. Predsednik naj bi postal tudi trdi zagovornik črte sredine, njegovi svetovalci pa napovedujejo celo, da se bo šef države obrnil na javnost, če bo Sanader sprejel predlog evropske komisije (EK).

Premier naj bi bil zato v težkem položaju - če bo sprejel predlog EK, bo tvegal morebitni neljubi mejni razplet v zalivu, če pa ga bo zavrnil, bo krivec za odlog vstopa v EU. Ne glede na pisanje tukajšnjega tiska pa se mnogi sprašujejo, kakšna je pravzaprav taktika državnega vrha, ki med vrsticami zavrača posredovanje evropskih modrecev. Po eni od interpretacij poskuša Zagreb s trdimi stališči in omenjanjem ICJ doseči zavezo Slovenije, da mejnega vprašanja ne bo več odpirala do vstopa Hrvaške v EU in deblokirala pogajanja, na podlagi tega pa bo Zagreb sprejel ponudbo EK. Po drugi interpretaciji pa državni vrh ve, da mu zaradi notranjih razmer tudi ob sprostitvi blokade ne bo uspelo končati pogajanj - predvsem pa reform -, zato mu takšno stanje ustreza, saj bo krivec za zastoj Slovenija, ne pa domača politika.

Iz sredine tiskane izdaje Dela