Tiskane izdaje
Maribor - Naši južni sosedje so zgroženi nad slovensko uvedbo avtocestnih vinjet. Na njihovo stran sta se z geslom »Izognite se nakupu drage vinjete « postavila tudi osrednji nacionalni avtoklub in ministrstvo za turizem. Motorizirane enote hrvaškega avtokluba so celo prevozile Slovenijo po dolgem in počez ter na spletu (www.autoclub.hr) objavile podroben, z natančnimi zemljevidi pospremljen opis, kako čez Slovenijo za 0 kun.
Dragi Hrvati
Obenem na hrvaškem turističnem društvu pripravljajo zloženko, v kateri naj bi natančno opisali, kje naj se vozniki izognejo cestam, za katere je potrebna slovenska avtocestna vinjeta. Tiskovino naj bi v prihodnjih dneh začeli deliti na vseh mejnih prehodih v severozahodnem delu Hrvaške, razposlali pa naj bi jih tudi po zahodni Evropi, od koder pričakujejo največ turistov. Ubogim Nemcem, Nizozemcem in Italijanom bi pač radi prihranili 35 evrov, zlasti zdaj, ko so si stanjšali denarnice z obiskovanjem nogometnih tekem v Švici in Avstriji! In zakaj je za Hrvate pomembno, da slovenske cestarje prikrajšajo za 35 evrov? I, zato, da ostane denar za plačevanje njihove cestnine. Roko na srce: z vinjeto za 35 evrov bo mogoče po Sloveniji poljubno križariti pol leta, kar je skoraj pljunek v morje v primerjavi z drago cenjenimi hrvaškimi avtocestami. Turist, ki bo izgubljal čas in živce z iskanjem alternativnih poti na sončni strani Alp, bo nato za avtocesto Zagreb-Šestanovac odštel 171 kun oziroma 23,2 evra, za Zagreb-Dugopolje (Split)157kun (21,3 evra), za Zagreb-Šibenik pa 134 kun (18,2 evra) - in to vse samo v eno smer. To pomeni, da bodo tuji gosti samo za cestnino Hrvatom puščali po 50 in več evrov! Pa jih ene in druge, kakšna dvoličnost, boli slovenska vinjeta.
Gneča na Štajerskem
Kot najpreprostejšo različico, kako se izogniti plačilu 35 evrov za polletno vožnjo po slovenskih avtocestah, je na Hrvaškem omenjena relacija Gruškovje-Maribor-Pesnica-Šentilj. »Od prihoda v Maribor peljete ravno, po dveh kilometrih in pol pa ne zavijete desno na hitro cesto za Avstrijo, ampak nadaljujete vožnjo, se zapeljete pod železniškim nadvozom in na prvem semaforju (blizu Baumaxa) po 600 metrih zavijete desno. Čez tri semaforje in dva kilometra vožnje prečkate Dravo čez Titov most pri Europarku in na prvem semaforju za mostom zavijete desno, potem pa na drugem levo. Po dveh semaforjih pridete do pošte in železniške postaje,« je zapisano v hrvaških navodilih.
Od prihodnjega torka Maribor čaka prometni kolaps. Če se bo samo desetina hrvaških državljanov in turistov odločila za neplačilo avtocestnih vinjet, potem bo mariborsko ožje mestno središče zabasano s pločevino. Najenostavnejša hrvaška trasa izogibanja vinjetam namreč vodi naravnost skozi srce Maribora. Prvi zastoji bodo nastali že na semaforjih na Titovi cesti, najbolj ozko grlo bo od križišča Partizanske in Titove ceste pa vse tja do mariborske železniške postaje. Že zdaj v središču Maribora ob prometnih konicah nastajajo dolgi zastoji, ki pa bodo ob tovrstnem scenariju še daljši in marsikdo bo v razgreti pločevini poletnih mesecev izgubil živce. Predvideno je namreč, da bo hitra cesta (štiripasovnica) skozi Maribor, ki je doslej »požirala« večino prometa, padla pod oznako cestninska cesta. Slovensko ozemlje iz smeri Avstrije proti Hrvaški in obratno vsako leto prečka deset milijonov potniških vozil. Največ od teh na Hrvaško vstopi na mejnem prehodu Gruškovje. Če bo samo deset odstotkov teh avtomobilov ubralo pot skozi Maribor, potem se štajerski prestolnici ne piše dobro. Tudi Mariborčanom ne, saj jih poslej na najbolj prometni Titovi cesti čaka še večji kaos, kot somuže tako ali tako priče. Mestno središče bo le eno izmed ozkih grl na poti po slovenskih lokalnih cestah. Niti najmanj niso navdušeni niti prebivalci vasi ob lokalni cesti med Pesnico in Šentiljem v Slovenskih goricah.
Z navigacijo
»Že 38 let živim ob tej cesti in verjemite mi, da sem navajen vsega hudega. V obdobju rajnke Jugoslavije, ko še ni bilo avtoceste, so se po tej cesti vile kolone turistov in zdomcev. Za njimi pa so ostali odpadki. Med Pesnico in Šentiljem je bila v konici turistične sezone nepretrgana kolona vozil. Odkar so zgradili avtocesto, je naša cesta samevala. Tu in tam se je po njej zapeljal kakšen Avstrijec, avtomobili s hrvaškimi registrskimi tablicami pa so bili prej izjema kot pravilo. Kot kaže, se nam spet obetajo prizori iz starih časov,« nam je povedal Stanko Frangež iz Štrihovca pri Šentilju. Toda omenjena trasa skozi mariborsko mestno središče v izogib plačilu vinjete je le ena od predlaganih. Nekoliko bolj zapletena za nevešče hrvaške voznike bo zagotovo trasa Zagreb-Celje-Dravograd. Ta trasa je dolga 184 kilometrov, zanjo pa bodo vozniki v povprečju porabili tri ure in pol. Še več spoznavanja prelepe slovenske pokrajine pa se obeta tistim tujcem, ki bodo ubrali tretjo izmed predlaganih relacij, Zagreb-Gruškovje-Ptuj-Šentilj. Za pot po osrčju Slovenskih goric bo večina voznikov že potrebovala navigacijo.
Iz sobotnih Slovenskih novic
