Organizatorji shoda so prepričani, da je predlog zakona o minimalni plači pokazal na vse razsežnosti prenizkih plač delavcev v zasebnem sektorju. Sodu so namreč izbili dno nedavni odzivi delodajalskih združenj ob predlaganem zvišanju minimalne plače, zaradi česar so napovedali izstop iz socialnega dialoga in enostransko odpoved veljavnih kolektivnih pogodb.
Ostro nasprotujejo grožnjam
Na shodu je bilo precej glasno, saj se ga je udeležilo okoli petsto udeležencev, opremljenih s piščalkami in plakati. Delodajalcem so sporočili, da se ne bodo pustili prestrašiti in izsiljevati. Zahtevali so spoštovanje in dostojno plačilo za opravljeno delo ter ostro nasprotovali grožnjam o odpovedovanju kolektivnih pogodb.
»Veliko nas je in še več nas bo. Želeli so razdeliti delavce javnega in zasebnega sektorja, a jim to ni uspelo. Danes smo tu, da zahtevamo višje plače za vse,« je zatrdil Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije Pergam.
»Zakaj podjetja ne vlagajo v delavce? Zato, ker je na njih lažje varčevati in jih izžemati! Delodajalci se niso pripravljeni pogovarjati o socialnem dialogu in grozijo z odpovedmi kolektivnih pogodb. Vzeli bi nam še dopust in stroške dela,« je nagovoril zbrane.
Podobno je povedala Lidija Jerkič, predsednica ZSSS: »Delavce je sram, ko dobijo plačilno listo, na njej pa je minimalna plača, a sram mora biti tiste, ki te plače dajejo. Dovolj je besed o minimalni plači. Treba je dvigniti vse plače. Dovolj nam je humanitarnih akcij za naše otroke, dovolj je nizkih pokojnin.«
Poskus dialoga z GZS, združenje delodajalcev pa na kongresu
Po shodu sta se predsednica Lidija Jerkič in Jakob Počivavšek, predstavnika konfederacij sindikatov, ki sta v postopku združevanja, na povabilo GZS sestala z njenim predsednikom Boštjanom Gorjupom in njeno generalno direktorico Sonjo Šmuc. Ta je bila zaradi svojih nedavnih izjav, da minimalna plača v višini 700 evrov, kot jo predlagajo v Levici, ustvarja bogate reveže, dodobra razburkala javnost. Njeno ime je bilo zato danes zaslediti na številnih transparentih.
Gorjup je zanikal grožnje o odstopu od panožnih kolektivnih pogodb ter se zavzel za sklenitev srednjeročnega socialnega sporazuma, v katerem bi skupaj opredelili gibanje plač v povezavi s produktivnostjo.
Medtem se je Združenje delodajalcev Slovenije srečalo na kongresu, kjer ni šlo mimo minimalne plače. Njegov prvi mož Marjan Trobiš je dejal, da spremembe njene definicije ne bi preneslo še tako uspešno gospodarstvo. Pred kratkim so na to s pismom, ki ga je podpisalo več kot 130 direktorjev, opozorili tudi vlado.
David Švarc, predsednik svobodnega sindikata: Delodajalci se bojijo delavcev zasebnega sektorja. Borijo se za svoje plače in svoj luksuz – kako si lahko drugače razlagamo, da ima poklicni gasilec v Petrolu 900 evrov bruto plače, njegov direktor pa več kot 27.000 evrov mesečno, da so plače zaposlenih v Gorenju le nekaj nad minimalno plačo, njegov direktor pa zasluži več kot 29.000 evrov? Če danes minimalna plača, ki znaša 842 evrov, ne bi bila uzakonjena, bi bili delavci v industriji deležni sramotno nizkih plač – 485 evrov bruto v kmetijski in živilski industriji, 480 v gostinstvu, 462 v lesni industriji, 459 v gradbeništvu, 433 v premogovništvu in tekstilni industriji, 420 v cestnem prometu, 397 v dejavnosti nepremičnin in 362 evrov v zavarovalništvu.
Predlagani zakon o minimalni plači po njihovem prepričanju zanika zakon o delovnih razmerjih, uničuje socialni dialog, posega v plačno politiko gospodarstva ter zvišuje stroške dela. »Če bodo vsa naša prizadevanja glede umika ali korenitih sprememb členov predlaganega zakona naletela na gluha ušesa, potem smo padli nazaj, vsaj 40 let, v čas, ko je vlada vodila gospodarstvo,« je posvaril.
Medtem je državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič delodajalce pomiril, da vladna stran razmišlja o vzpostavitvi prehodnega obdobja, v katerem bi se tako država kot tudi gospodarstvo lahko prilagodila novi definiciji takšne plače. Priznal je, da so s predlaganim zakonom obšli socialni dialog, vendar ga je vlada naknadno vzpostavila.