Zakaj je nad prebivalci Slovenije potreben nadzor?

Informacijski pooblaščenec vlado Janeza Janše v odprtem pismu opozarja, da njeni interventnih ukrepi Slovenijo potiskajo med države, v katerih pravice posameznikov omejujejo nesorazmerno.

Objavljeno
24. april 2020 15.30
Posodobljeno
24. april 2020 15.55
V uradu informacijskega pooblaščenca, ki ga vodi Mojca Prelesnik, v odprtem pismu vladi opozarjajo, da ni jasno, zakaj izvršilna in zakonodajna oblast kot potrebne in primerne ocenjujeta tako resne posege v zasebnost, zlasti prek širjenja policijskih pooblastil. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V uradu informacijskega pooblaščenca, ki ga vodi Mojca Prelesnik, so na predsednika vlade Janeza Janšo in ministre naslovili pismo, v katerem so opozorili, da z zaskrbljenostjo spremljajo vladne ukrepe za obvladovanje širjenja epidemije, zaradi katerih se je Slovenija znašla med državami, ki pravice posameznikov omejujejo nesorazmerno. »Smo na prelomnici, spoštovanje ustave pa nam vsekakor omogoča, da ne zdrsnemo v družbo držav, kjer se ob 70. obletnici sprejetja evropske konvencije o človekovih pravicah državljani sprašujejo, ali jim te pravice sploh še pripadajo.«
 

Korak nazaj pri pravici do zasebnosti


Pri tem informacijski pooblaščenec opozarja, da ni jasno, zakaj vlada in zakonodajalec kot potrebne in primerne ocenjujeta tako resne posege v zasebnost, zlasti prek širjenja policijskih pooblastil. Pri zagotavljanju pravice do zasebnosti je država v zadnjem mesecu stopila korak nazaj, zato v uradu informacijskega pooblaščenca pozdravljajo vložitev zahteve za oceno ustavnosti in začasno zadržanje izvajanja 103. člena zakona o interventnih ukrepih, da bodo ustavni sodniki lahko preverili potrebnost ukrepov zlasti z vidika ocen zdravstvene stroke ter pretehtali vidike utemeljenosti, legitimnosti in sorazmernosti teh posegov.
 

Spremembe zakona omogočajo ribarjenje po podatkih


Čeprav je parlament zavrnil potrditev spornega besedila 104. člena zakona o interventnih ukrepih, ki ga je predlagala vlada in bi državi omogočil sledenje lokaciji posameznika, pa informacijski pooblaščenec opozarja, da tudi sprememba 103. člena omenjenega zakona vsebuje resen razlog za skrb, saj je z vidika ustavne pravice do zasebnosti sporno najmanj to, da represivnim organom omogoča pridobivanje osebnih podatkov za povsem nejasno opredeljene namene, množično in na zalogo. Gre za tako imenovano ribarjenje po podatkih brez vnaprejšnjega suma kršitve – »fishing expedition«, ki represivnim organom glede na sodno prakso ni dovoljeno in jim zato ne bi smelo biti dovoljeno niti v času epidemije, saj vlada za to ni predstavila nobenih utemeljenih razlogov ali analiz. Kot pravijo v uradu, bi za pridobitev podatkov morala biti za vsak primer podana vsaj določena stopnja konkretnega suma o nespoštovanju zakonodaje. Ob tem se primarno postavlja vprašanje, zakaj je potreben nadzor policije nad prebivalci Slovenije, ko pa ti v veliki večini spoštujejo navodila pristojnih institucij za omejitev širjenja epidemije.
 

Uporaba aplikacij za sledenje le s soglasjem


image
V demokratični družbi ne more biti sprejemljivo, da namesto inšpektorjev nadzor nad zakonom o nalezljivih boleznih izvajajo
policisti z uporabo polnih (celo razširjenih) pooblastil. FOTO: Leon Vidic/Delo


V demokratični družbi ne more biti sprejemljivo, da namesto inšpektorjev nadzor nad zakonom o nalezljivih boleznih izvajajo policisti z uporabo polnih (celo razširjenih) policijskih pooblastil, vlado opozarja informacijski pooblaščenec. Kot pravi, so tudi v Evropskem odboru za varstvo podatkov poudarili, da je v primeru obdelave osebnih podatkov kot nujnega ukrepa za obvladovanje pandemije varstvo osebnih podatkov prvi pogoj za vzpostavitev zaupanja, ustvarjanja družbene sprejemljivosti rešitve in učinkovitosti takšnih ukrepov. Represija in posegi v zasebnost torej ne morejo in ne smejo biti sami sebi namen. Poleg tega evropska splošna uredba o varstvu podatkov ter direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah že omogočata uporabo anonimnih ali osebnih podatkov za podporo javnim organom in drugim akterjem na nacionalni ravni in na ravni EU pri njihovih prizadevanjih za spremljanje in omejevanje širjenja covida-19. Vendar odbor za varstvo podatkov pri tem zagovarja stališče, da bi morala biti uporaba aplikacij za sledenje stikom prostovoljna in ne bi smela temeljiti na sledenju gibanja posameznikov, temveč kvečjemu na sledenju razdalje med njimi.
 

Državljanom ukrepe in človekove pravice


Zaradi tega še toliko bolj vzbujajo skrb izjave resornega ministra (za notranje zadeve Aleša Hojsa, op. p.), da temeljne pravice ne bi smele ovirati policije ali pa da je sledenje zgolj vprašanje opredelitve pravne podlage, opozarja informacijski pooblaščenec. Učinkovitost in uspešnost ukrepanja države v boju proti epidemiji se mora v vsaki demokratični družbi meriti tudi po tem, kako učinkovita je sočasna zaščita temeljnih pravic. Država ne sme s svojim delovanjem ustvarjati vtisa, da morajo njeni državljani izbirati med zdravjem in življenjem ali človekovimi pravicami.