Tiskane izdaje
Darko Majhenič, vršilec dolžnosti direktorja NPU.
FOTO: Tomi Lombar
FOTO: Tomi Lombar
Darko Majhenič, vršilec dolžnosti direktorja NPU, na vprašanje ali ga je morda ta vroča kazenska ovadba vplivala na to, da na položaj prvega človeka ni bil vnovič imenovan, odgovarja: "Nimam informacij o tem, da bi preiskava tega primera kakorkoli vplivala na to, da nisem bil ponovno imenovan za direktorja NPU."
Medtem pa ekonomist Rado Pezdir meni, da bo "to lažnivo zgodbo o neupravičenem rezanju podrejencev, ki jo je legitimiral NPU - pod vodstvom zdaj že odhajajočega direktorja Darka Majheniča - treba še pojasniti. Na Majheničevo smolo je dokumentacije dovolj, celo toliko, da se bo morda celo on sam nekega jutra zbudil med kamerami Pop TV in hišno preiskavo," je ocenil.
Medtem pa ekonomist Rado Pezdir meni, da bo "to lažnivo zgodbo o neupravičenem rezanju podrejencev, ki jo je legitimiral NPU - pod vodstvom zdaj že odhajajočega direktorja Darka Majheniča - treba še pojasniti. Na Majheničevo smolo je dokumentacije dovolj, celo toliko, da se bo morda celo on sam nekega jutra zbudil med kamerami Pop TV in hišno preiskavo," je ocenil.
Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, izhaja, da je NPU v kazenski ovadbi ocenil, da glede dejanj nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca ter štirih viceguvernerjev obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. Pri sanaciji NLB naj bi vedeli, da dejansko stanje v banki ni bilo ugotovljeno, zato ni bilo zakonske podlage za izrek izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti tretjega reda banke NLB v skupnem znesku 257 milijonov evrov. Osumljenci so vedeli, da je izračun domnevno negativnega kapitala NLB na dan 30. septembra 2013, ki ga je v poročilu o hipotetični likvidacijski vrednosti NLB izračunala Deloitte Svetovanje, zgolj posledica simulacije spremembe metodologije vrednotenja zavarovanj, in nikakor ni ta rezultat predstavljal prave poštene finančne in računovodske slike premoženja in kapitala NLB, na podlagi katere bi bilo mogoče zatrjevati obstoj razlogov za stečaj banke, piše med drugim v ovadbi.
V predkazenskem postopku redkobesedni
Nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec v predkazenskem postopku ni dajal izjav oziroma se je odločil, da se bo branil z molkom, od viceguvernerjev se je za odgovore na vprašanja kriminalistov odločila le nekdanja viceguvernerka Mejra Festić; Darko Bohnec, Janez Fabijan in Stanislava Zadravec Caprirolo pa ne. »Policija je tudi v tem primeru ravnala enako kot v vseh drugih, ko zazna razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti,« pravi direktor NPU. Zaradi te preiskave je našo državo zaradi očitkov o kršenju nedotakljivosti arhivov ECB doletela tudi napoved evropske komisije, da bo proti Sloveniji sprožila tožbo na sodišču EU. Banka Slovenije doslej stroškov s pravno pomočjo svojim nekdanjim zaposlenim v tem primeru še ni imela.
Kriminalisti niso opravili zaslišanja Boštjana Jazbeca, nekdanjega guvernerja, saj je pisno sporočil, da se bo branil z molkom.
Kdo jim bo plačal odvetnike
Banka Slovenije v skladu s prakso, ki velja tudi za javne uslužbence, zagotavlja pravno pomoč za zaposlene in nekdanje zaposlene v zvezi z opravljanjem dela v Banki Slovenije. Po pravilih Banke Slovenije pa mora zaposleni Banki Slovenije povrniti sredstva za pravno pomoč v primeru, ko je v postopku dokazano, da je ravnal naklepno ali z veliko malomarnostjo. Stopnja odgovornosti, ki se upošteva pri povračilu sredstev, je prilagojena stopnji odgovornosti zaposlenega za škodo po zakonu o delovnih razmerjih, pojasnjujejo v Banki Slovenije. Na ta način Banka Slovenije pripomore k zaščiti zaposlenih pred sodnimi postopki in finančnim izčrpavanjem, ko gre za posledico opravljanja dela in izvajanje funkcije na Banki Slovenije. V kontekst pravne pomoči za (nekdanje) zaposlene sodi tudi primer ovadbe proti nekdanjim članom sveta Banke Slovenije, z nekdanjim guvernerjem na čelu. Za ta namen Banka Slovenije sicer stroškov do sedaj še ni imela.
Banka Slovenije v skladu s prakso, ki velja tudi za javne uslužbence, zagotavlja pravno pomoč za zaposlene in nekdanje zaposlene v zvezi z opravljanjem dela v Banki Slovenije. Po pravilih Banke Slovenije pa mora zaposleni Banki Slovenije povrniti sredstva za pravno pomoč v primeru, ko je v postopku dokazano, da je ravnal naklepno ali z veliko malomarnostjo. Stopnja odgovornosti, ki se upošteva pri povračilu sredstev, je prilagojena stopnji odgovornosti zaposlenega za škodo po zakonu o delovnih razmerjih, pojasnjujejo v Banki Slovenije. Na ta način Banka Slovenije pripomore k zaščiti zaposlenih pred sodnimi postopki in finančnim izčrpavanjem, ko gre za posledico opravljanja dela in izvajanje funkcije na Banki Slovenije. V kontekst pravne pomoči za (nekdanje) zaposlene sodi tudi primer ovadbe proti nekdanjim članom sveta Banke Slovenije, z nekdanjim guvernerjem na čelu. Za ta namen Banka Slovenije sicer stroškov do sedaj še ni imela.
V preiskavi ujet tudi nekdanji minister
Zadeva ima lahko tudi politične posledice. »Za Alenko Bratušek je definitivno delikatna, saj je kot tedanja premierka s svojim finančnim ministrom Urošem Čuferjem zadevo 'požegnala'. Zagotovo so bili tedaj hudi pritiski, Sloveniji je grozila trojka, vprašanje pa je, kaj se dejansko skriva v cenitvah. Te so težava, sama sanacija bank je bila tedaj gotovo nujna, v tistem trenutku namreč ni bilo jasno, v katero smer se gibljejo gospodarska razmere,« ocenjuje Miloš Čirić, politični analitik.
V predkazenskem postopku osumljeni niso bili zgovorni.
Kriminalisti so v ovadbi zapisali, da ni bilo temeljev za izbris podrejenih obveznic.
Preiskava lahko vpliva na politično prihodnost Alenke Bratušek
Kriminalisti so v ovadbi zapisali, da ni bilo temeljev za izbris podrejenih obveznic.
Preiskava lahko vpliva na politično prihodnost Alenke Bratušek
Portal Siol pa je včeraj objavil, da nekatere ugotovitve kriminalistov močno obremenjujejo tudi nekdanjega finančnega ministra Uroša Čuferja. V preiskavi naj bi namreč našli dokaze, da je želel na nedovoljeni način vplivati na ustavne sodnike pri odločanju o ključnem zakonu o sanaciji bank, ki je omogočil izbris njihovih podrejenih obveznic. Najmanj dvakrat naj bi želel stopiti v stik s posameznimi ustavnimi sodniki in neformalno vplivati na njihovo odločanje.
Pred volitvami smo v strankah preverjali odnos do sanacije bank. V LMŠ, Levici, ki ocenjuje, da je bila bančna luknja visoko preplačana, ter SD, Desusu in NSi so tedaj ocenili, da je potrebna revizija. Če se bo pokazalo, da so se nepravilnosti res zgodile, bi to lahko pomembno vplivalo tudi na prihodnost Alenke Bratušek in njene stranke.
