Tiskane izdaje
Ljubljana – V burni polemiki o dvigu davka na dodano vrednost za tisk in periodiko je bilo velikokrat slišati vprašanje, ki pa je ostalo brez odgovora: zakaj posebna obravnava za časopisno industrijo, ko pa je celotna država v krizi? Razlogi so jasni in argumentirani – tudi s prakso drugih, celo najbolj tržno usmerjenih držav.
Kriza, ki je zajela časopisno panogo, ni samo slovenska; gre za globalen pojav. A ta kriza ni zgolj posledica gospodarske krize, ki je svet zajela leta 2008, temveč je recesija njeno stanje le še poslabšala. Zato položaj časopisov in kriza časopisne panoge nista enaka položaju drugih panog, ki jih je prizadela kriza.
To so ugotovitve dr. Marka Milosavljevića v njegovi študiji o sistemski pomoči časopisom v krizi. »Prav zato je nujna potrebna sistemska reakcija ne samo založnikov, temveč tudi države. Pri tem ne gre samo za reševanje še ene gospodarske panoge, ki se je znašla v krizi, temveč gre za panogo, ki ima za družbo močan javni interes in katere preživetje je ključno za izvajanje tega javnega interesa,« je zapisal Milosavljević.
Podpora za informiranje javnosti
In zakaj imajo časopisi za družbo tolikšen pomen? Zato, ker predstavljajo informacijsko tkivo slehernega, ki želi biti obveščen državljan, slehernega, ki želi biti aktiven v politični participaciji in slehernega, ki se je odločil biti informiran volivec. Že res drži, da se viri za informiranje, sploh v današnjem digitalnem času, množijo, a časopisi so še vedno tisti, ki objavijo večinski del primarnih informacij, iz katerih ostalih mediji nato črpajo zgodbe.
Časopisi so v javnem interesu družbe zato, ker ključno pomagajo uresničevati pravico javnosti do obveščenosti, torej informirajo javnost, in zato predstavljajo nepogrešljiv element vsake demokratične družbe. Zato je za časopise ukrep, kakršen je znižana stopnja DDV, upravičen.
V Sloveniji imamo dve davčni stopnji, in doslej je veljalo, da za tisk in periodiko velja znižana, 8,5-odstotna, stopnja. To je, pravi Milosavljević, eden temeljnih sistemskih ukrepov za pomoč časopisom. Kot pojasnjuje, se je v preteklosti že veliko držav odločilo za ničelno stopnjo DDV (v tabeli zgoraj), tudi države, kjer zagovarjajo deregulacijo medijskega trga, kakor je Velika Britanija.
Skoraj vse druge države pa so za tisk sprejele vsaj znižano stopnjo DDV. Milosavljević ugotavlja, da ne gre za manjše, ampak zelo veliko znižanje: v Franciji je tako DDV za tisk na superznižani stopnji, in sicer iz 19,6 na 2,1 odstotka.
»Položaj v Sloveniji je še nekoliko slabši kot v drugih državah, zaradi več razlogov,« pojasnjuje Milosavljević. Razlogi pa so: velikost trga, prevladujoč položaj televizije na oglaševalskem trgu, dvigovanje cen nekaterih bistvenih materialov in surovin.
Zato bi bilo v takšnih okoliščinah po njegovem nujno sprejeti sistemske ukrepe, ki bi pomagali časopisni panogi. Pomembno je, da bi bili ukrepi nediskriminatorni, kakor je znižana stopnja DDV, in ne obratno, kakor je zdaj v Sloveniji. »Oblika pomoči, prek razpisov in skladov za pluralizacijo, se je v dvajsetih letih vedno znova izkazala za sporno in problematično,« trdi Milosavljević.
Zato je najbolj razširjena in učinkovita pomoč ravno znižana ali ničelna stopnja DDV. Milosavljević še pojasnjuje, da je to prakso večina držav EU in OECD izvajala že pred začetkom gospodarske krize, mnoge pa so nato ugotovile, da verjetno tudi ta ukrep ne bo zadostoval in da bodo potrebne še dodatne oblike pomoči. V Sloveniji so založniki časopisov in revij, združeni v Medijsko zbornico, natančno pred dvema letoma že predlagali uvedbo ničelne davčne stopnje.
V četrtek dan D?
Kljub številnih opozorilom, da bi takšna poteza vlade lahko ogrozila obstoj časopisov, in kljub mednarodnim primerjavam, ki kažejo, da nikjer v Evropi proračunske luknje niso krpali na tak način, pa se, upoštevaje trenutno politično vzdušje, zelo verjetno lahko zgodi, da bo Slovenija postala edinstven primer. Vlada naj bi o tem odločala v četrtek, ko je predvideno sprejemanje proračuna – če se seveda pogajanja niso zaostrila.
