Tiskane izdaje
Ljubljana – Na Mestni občini Ljubljana (MOL) še vedno trdijo, da ne ovirajo dostopa do Ljubljanice, ki kot reka spada pod javno dobro, prebivalci Stare Ljubljane, ki radi čolnarijo, pa so še zmeraj ogorčeni nad številnimi vratci, ki jih občinarji redno zaklepajo in uporabljajo le ob intervencijah.
Občinarji ključa vratc ne zaupajo tamkajšnjih stanovalcem, ki morajo zato s čolni večinoma pešačiti do Grudnovega nabrežja, nekateri pa čolne prenesejo kar čez zaprta vratca. Sodeč po razlagi ministrstva za okolje in prostor (MOP) občina s tem krši zakon in bi morali ukrepati inšpektorji za vode.
Ko smo o tej problematiki prvič pisali – nanjo so opozorili ogorčeni lastniki kajakov, kanujev in drugih manjših čolnov, s katerimi se ob vikendih radi vozijo po reki –, so na mestni občini zapisali, da dostop do reke ni omejen, po njihovih besedah so izjema le nekateri peš dostopi po Stari Ljubljani. Dostop je tam lahko nevaren, so pojasnili, saj ob stopnicah ni ograje in bi lahko kdo padel v vodo. Poleg tega, da je na Grudnovem nabrežju rampa za spuščanje čolnov na vodno gladino, so na MOL poudarili tudi, naj se čolnarji obrnejo na lastnika vodotoka, to pa je MOP.
Z ministrstva so nam odgovorili precej enoznačno: voda je v Sloveniji javno dobro, kar pomeni, da jo lahko za kopanje, pitje in druge aktivnosti uporablja vsakdo pod enakimi pogoji.
Za to je treba zagotoviti najmanj prost dostop in omogočiti zadrževanje na priobalnem zemljišču za kopanje in druge aktivnosti, so zapisali. Iz tega je torej moč sklepati, da zaklepanje dostopov ni zakonito.
Območja, kjer je splošna raba prepovedana, določi vlada, lokalna skupnost pa v skladu z vladno uredbo še natančneje določi način rabe na njenem območju. Ponavadi se to uredi z občinskim odlokom.
Kljub navedbam in opozorilom stanovalcev na pravico do prostega dostopa do reke pa občinarji očitno vztrajajo, da je dostop prost, čeprav vratca ostajajo zaklenjena.
Na vprašanje, zakaj do ključev, ki odpirajo vratca, niso upravičeni stanovalci, so z MOL odgovorili, da ima ključe občina, uporablja pa se jih izključno v intervencijske namene. Ti dostopi so po njihovi razlagi zaklenjeni zaradi varnosti. Nabrežje v Stari Ljubljani ima namreč »specifično korito in veliko frekvenco ljudi, zaradi česar je potrebna še dodatna varnost«. Prav tako trdijo, da dostopa do reke ne omejujejo, stanovalcem pa je na voljo na Grudnovem nabrežju.
Zavračajo tudi očitke, da nabrežje zasedajo letni vrtovi lokalov, in pravijo, da so gostinski vrtovi postavljeni na javni površini MOL, v dovoljenju pa je naveden tudi točen obseg vrta.
Dostop se lahko omeji le na območju kopališča
Nezakonito oviranje neškodljivega prehoda čez svoje zemljišče do vodnega dobra je pri nas kaznivo. Tako početje nadzirajo inšpektorji za vode, pobiranje vstopnine pa je kot izjema dopuščeno imetniku vodne pravice, ki ima vodno dovoljenje za kopališko dejavnost, pa še to le, če je zanjo zgradil ustrezen objekt.
