Zakon je potrebno sedaj uveljaviti

Ljubljana - Predsednik vlade Janez Janša je v zvezi s postopki, ki bodo sledili po nedeljskem referendumu o zakonu o RTV Slovenija, dejal, da je zdaj naloga vlade, da zagotovi vse potrebno, da se zakon uveljavi. Potem pa je na potezi državni zbor, da izpelje postopke, s katerimi bo vsem državljanom omogočeno, da kandidirajo v organe RTVS. Janša je izrazil prepričanje, da bo zakon dal rezultate, kot jih dajejo podobne zakonske ureditve v primerljivih evropskih državah. "Skrajni čas je bil, da Slovenija tudi tukaj stopi v evropski prostor," je dejal.

Zakon določa postopke imenovanja v programski in nadzorni svet RTVS in preprečuje zlorabe, kakršne so se dogajale po starem zakonu, pod krinko civilne družbe, je dejal premier. Hkrati določa zelo stroge kriterije, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za člane organov upravljanja RTVS, je še opozoril.

Predreferendumska kampanja je zelo spolitizirala celotno vsebino, opozicija pa je s predlogom za referendum reševala tudi svoje notranje težave, je še menil Janša.

Zadovoljna tako opozicija kot vladne stranke

Z neuradnim rezultatom nedeljskega referenduma o zakonu o RTV Slovenija so glede na prve izjave zadovoljni tako v koaliciji, ki zakon podpirajo, kot v opoziciji, kjer so bili proti zakonu. Po neuradnih izidih Republiške volilne komisije je na referendumu o zakonu o RTV za novi zakon glasovalo 50,21 % volilnih upravičencev, proti zakonu je glasovalo 49,01 %, neveljavnih je bilo 0,78 % glasovnic. Volilna udeležba je bila 30,65-odstotna.

Drnovšek: Zagovorniki zakona imajo možnost zavrniti bojazni

Predsednik republike Janez Drnovšek je v današnjem komentarju izida referenduma o RTV Slovenija ocenil, da imajo "sedaj zagovorniki novega zakona priložnost pokazati, da so bile bojazni nasprotnikov tega zakona odvečne". Po mnenju predsednika bodo lahko tudi pokazali, ali bo javna televizija tudi naprej delovala samostojno, neodvisno in čimbolj kakovostno, je dejal v izjavi novinarjem ob robu obiska v občinah Osilnica in Kostel.

Predsednik države upa, da bo javna televizija tudi "čimbolj konstruktivna in da bo dajala pozitivna sporočila, ki bodo Slovence povezovala, ne razdvajala". Izrazil je še upanje, da se bo "hrup okrog referenduma" umiril in da bo javni zavod deloval čimbolj mirno in kakovostno.

Cukjati: Nastopile možnosti za ureditev razmer na javni RTVS

Predsednik državnega zbora France Cukjati je vesel, da je zakon o RTV Slovenija končno potrjen s strani javnosti, "čeprav le z enim košem razlike", je dejal v današnji izjavi za javnost. S tem je po njegovih besedah potrjena verodostojnost odločanja državnega zbora v tem mandatu in so končno nastopile možnosti za ureditev razmer na javni RTVS.

Vesel je tudi zato, ker se bodo skeptiki lahko prepričali, da so bile grožnje s t.i. podržavljanjem RTVS neutemeljene. Izrazil upanje, da bo v bodoče vsaj nacionalna RTV sposobna bolj korektnega poročanja, da se ne bo kar naprej dogajalo to, kar se je na primer v soboto, ko je imel predsednik DZ ob stoletnici Turistične zveze Slovenije v Portorožu slavnostni govor, pa ni bil ne omenjen, ne pokazan, kaj šele da bi nacionalna RTV povzela kak njegov stavek, čeprav je o sami prireditvi kar nekajkrat poročala.

V odgovoru na novinarsko vprašanje v zvezi s tretjim, parlamentarnim programom pa je Cukjati povedal, da ima državni zbor v celoti urejeno sliko iz glavne dvorane, kjer je prenos možen takoj. Pripravlja se tudi obnova nekaterih prostorov, kjer zasedajo delovna telesa, tako da večjih težav ne pričakujejo. Posebni finančni stroški pri tem niso predvideni, saj je obnova teh prostorov potrebna in že dalj časa načrtovana.

Janša: Zakon je bil sprejet z dvotretjinsko večino, nasprotniki niso bili prepričljivi

Zakon je bil v DZ sprejet z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, s kakršno se sprejme le malo zakonov, je pojasnil premier Janez Janša. "Tisti, ki so referendum predlagali, pa bi morali takšno odločitev prepričljivo zavrniti, vendar se to ni zgodilo". Predlagatelji bi morali biti tako prepričljivi, "kot smo bili prepričljivi mi, ko smo predlagali zadnji referendum". S tem zakonom Slovenija dobiva končno ureditev nacionalne medijske hiše, ki je primerljiva s 23 od 25 članic Evropske unije. Šele z novim zakonom namreč celotna javnost prvič dobiva možnost, da kandidira v organe upravljanja javne RTV in prek tistih, ki jih neposredno voli, tudi nadzira, je še dejal Janša.

Simoniti: Na rezultat bolj vplivala politična argumentacija kot pa vsebinska

Minister za kulturo Vasko Simoniti rezultat referenduma ocenjuje pozitivno, saj je bistveno, da so k glasovanju za uspeli prepričati zadostno število ljudi. "Res pa je morda potrebno poudariti, da javnost ni bila v zadostni meri seznanjena z vsemi novostmi zakona. In verjetno je na rezultat veliko bolj vplivala politična argumentacija kot pa vsebinska," je ocenil predlagatelj zakona. Zakon je dober in omogoča postavitev nove organizacijske strukture, ki bo besedah Simonitija omogočila jasnost, preglednost, RTVS pa bo delovala v prid javnosti in za javnost.

Grims: Zakon bo omogočil lažje in bolj kvalitetne reforme vlade

Poslanec SDS in soavtor zakona o RTV Slovenija Branko Grims ocenjuje, da referendumska potrditev zakona pomeni "veliko zmago za Slovenijo, saj to odpira možnost, da dejansko dobimo tudi pluralne osrednje medije". Po njegovem prepričanju bo vladni zakon izjemno pozitivno vplival na nadaljnji razvoj Slovenije. "To bo omogočilo lažje in bolj kvalitetne reforme vlade v naslednjih mesecih in letih," je povedal Grims. Na vprašanje, ali je razočaran zaradi tesne zmage, je odgovoril, da "gre tukaj zagotovo za vprašanje človekovih pravic. Še enkrat povem, da sta LDS in SD - to lahko dokažem - s svojo močjo v medijih in pa tudi z aktivnostmi na terenu kršili ustavo in zakon", je Grims opozoril na domnevne kršitve.

Drobnič: Zakon je bil nujno potreben, referendum je bil odveč

Referendum je bil odveč, saj je bilo dosedanji zakon zaradi neustavnosti tako ali tako treba odpraviti, je v imenu NSi pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič . V tej stranki trdijo, da je novi zakon o RTVS nujno potreben, saj odpravlja neustavno stanje, zato nima smisla, da bi ga z referendumom odpravili, meni Drobnič. Zakon v slovenski prostor prinaša javno televizijo in radio, kot ju poznajo v drugih evropskih državah.

Podobnik: Rezultat je priznanje vladni koaliciji

Predsednik SLS in okoljski minister Janez Podobnik je pričakoval tesen izid referenduma. Potrditev vladnega predloga pa je tudi priznanje vladni koaliciji, ki je uveljavila usmeritev iz koalicijske pogodbe. "Volilna kampanja je bila ostra, tudi deloma ideološko obarvana. Bila je tudi zelo radikalna in je ljudi delila. In tudi ta rezultat kaže, da je bilo volilno telo zelo razdeljeno," je dejal Podobnik.

Erjavec: Rezultat je tesen zaradi nizke udeležbe

Udeležba na referendumu je bila nizka in zato je tudi rezultat tako tesen, ocenjuje predsednik DeSUS in obrambni minister Karl Erjavec. “Očitno so prišli glasovat le tisti, ki so bili najbolj zavzeti za spremembe oziroma proti njim,” je povedal Erjavec.

Jelinčič: Konec politizacije medijev

Prvak SNS Zmago Jelinčič je ocenil, da je z današnjim referendumom konec politizacije medijev. Kot je dejal, bo sedaj "konec tistega, kar se je dogajalo ves čas, ko SNS ni imela svojega prostora v medijskem prostoru in so nas vedno odrivali". Prepričan je, da je zakon dober, evropski, o čemer so govorili tudi neodvisni strokovnjaki, ki jih nista plačali LDS in SD. Zakona sicer po besedah Jelinčiča ljudje v veliki meri ne poznajo, zagotovo pa je glavni razlog v tem, da imajo ljudje "poln kufer slabih programov, ponavljanja, vedno istih obrazov, ki so vedno zelo pametni in ne dopuščajo drugega mnenja, ki je vedno v skladu z dosedanjo vladajočo politiko".

Rop: Pomemben del slovenskega volilnega telesa smo prepričali, da zakon ni dober

Tesen rezultat je bil pričakovan tudi po mnenju predsednika LDS Antona Ropa. Rezultat po njegovem mnenju kaže, da "smo pomemben del slovenskega volilnega telesa prepričali, da zakon ni dober, da omejuje svobodo medijev in kaže na to, da nihče v Sloveniji ni dobil mandata, da si popolnoma podredi RTVS". Za vlado je rezultat referenduma slab, je ocenil Rop.

Pahor: Ljudska volja je uveljavila slab zakon

Po mnenju predsednika SD Boruta Pahorja pa je ljudska volja, čeprav z majhno razliko, uveljavila zakon, ki je slab. Ob tem je še dodal, da takšna udeležba na referendumu ne preseneča. "To me je vse od prvih razprav o tem, ali gremo na referendum ali ne, najbolj skrbelo, da bi morebitna zmaga koalicije z ljudsko voljo sprejela zakon, ki je slab in ki javno RTV spreminja v državno; vsaj velika možnost je za to," je še dodal Pahor.

Repovž: Vlada bi morala pripraviti nov zakon

Predsednik društva novinarjev Grega Repovž je dejal, da izid referenduma o zakonu o RTVS razumejo kot sporočilo volivcev vladi, da ta zakon nima neke široke konsenzualne podpore. Modra vlada in premier bi to sporočilo sprejela kot pozitivno in bi začela s pripravo novega zakona, je dejal Repovž. Od približno 1,64 milijona volivcev jih je namreč vlado podprlo le 250.000, kar pomeni, da tudi tisti, ki vlado podpirajo, te podpore niso bili pripravljeni izkazati tudi pri tem zakonu, pravi Repovž. Po njegovi oceni je glasovanje pokazalo, da se je senzibilnost volivcev glede javne RTV izredno povečala in da bodo odslej vsako potezo vlade na tem področju budno opazovali.

Manca Košir: Vlada je uporabila postopke, ki niso v prid državljanom

Rezultat na referendumu pa je po mnenju predstavnice Pobude za javno RTVS Mance Košir nezaupnica vladi in opozorilo, da je z zakonom o RTV Slovenija uporabila postopke, ki niso v prid državljanom. Zdaj je čas za razmislek, kajti če je prejšnja oblast vladala 12 let, sedanja s takšnim načinom, ki ga je pokazala pri hitrem postopku brez javne diskusije glede najpomembnejšega zakona o javnem RTV servisu, ne bo zdržala te dobe, je še ocenila Manca Košir.

Splichal: Izid referenduma kaže bistvo problema

Profesor na Fakulteti za družbene vede in predstavnik pobude Slavko Splichal pa je ocenil, da izid referenduma kaže natančno isti problem, na katerega so predstavniki pobude opozarjali v razpravi o novem zakonu, ko so govorili o neustrezni sestavi in postopkih imenovanja programskega in nadzornega sveta. "Po zakonu lahko 51 odstotkov članov parlamenta določi sestavo obeh omenjenih svetov in na osnovi današnjega rezultata ima vlada možnost, da z enoodstotno večino uveljavi zakon proti volji 49 odstotkov državljanov, ki so se udeležili referenduma," opozarja Splichal.