Zakon ni ustavil razraščanja ambrozije

Cvetni prah pelinolistne ambrozije povzroča različne alergijske bolezni. Škodljiv vpliv je mogoče preprečiti le z doslednim odstranjevanjem.

Objavljeno
16. september 2013 11.51
Ambrozija v Ljubljani, 4. septembra 2013
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo

Ljubljana – S predpisi, ki jih slabo izvajamo v praksi, imamo v Sloveniji bogate izkušnje. Davek na takšno prepogosto prakso postaja čedalje višji, tudi pri zaukazanem zatiranju zdravju nevarnega plevela, pelinolistne ambrozije.

Na Inštitutu za varovanje zdravja RS, kjer zaradi vpliva na zdravje ljudi že od leta 1996 spremljajo obremenjenost zraka s cvetnim prahom, so na svoji spletni strani poudarjeno objavili opozorilo: Pozor – ambrozija.

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) je ena najbolj alergogenih rastlin. V Evropo so jo zanesli v 19. stoletju iz Severne Amerike, najbolj se je razširila v vzhodni Evropi. Nezadržno in intenzivno se v zadnjih letih širi tudi v Sloveniji. Alergijski učinki te rastline so izjemni in vsako leto izrazitejši. Cvetni prah pelinolistne ambrozije povzroča različne alergijske bolezni, kot so seneni nahod, lahko pa tudi alergijsko astmo, vnetje očesne veznice in redko kontaktni dermatitis ter urtikarijo. Precejšnjo škodo povzroča tudi v kmetijski pridelavi.

Ambrozija je enoletnica. Rastlina v jeseni odmre in zimo preživi v obliki semen, ki kalijo od konca marca do začetka julija. Mlade rastline intenzivno rastejo predvsem v juniju in najzgodnejše začnejo cveteti že v juliju. Glavno obdobje cvetenja pa je od sredine avgusta do konca septembra. Posamezna rastlina lahko proizvede več sto milijonov pelodnih zrn, ki se z vetrovi širijo tudi več sto kilometrov daleč. Seme je kalivo do 30 let.

Obvezno zatiranje

Najpogosteje raste na površinah ob cestah in železniških progah, gradbiščih, smetiščih ter na opuščenih kmetijskih zemljiščih. Pojavlja se tudi kot plevel na njivah, travnikih, pašnikih, v sadovnjakih. Zaradi trdoživosti semena in prilagodljivosti rastline je, če pridelovalci ne ukrepajo pravočasno z zatiranjem, znatno zmanjšan pridelek poljščin, slabša je kakovost krme na travnikih in pašnikih (živina je ne mara), kvari pa tudi mlečne proizvode, ki dobijo priokus, če se govedo hrani z njo, opozarja stroka.

Njeno obvezno zatiranje so zaradi vseh posledic sprejeli v več državah srednje in vzhodne Evrope. Z ugotovitvijo, da se je ne da več izkoreniniti, je postala domača naloga čim bolj zadržati njeno širjenje v predele, kjer še ni vsesplošno navzoča, in jo zatirati, da množično ne cveti, semeni in povzroča škode. Tudi v Sloveniji smo sprejeli tako nalogo.

Pelinolistna ambrozija in druge sorodne neofitne vrste iz rodu ambrozije so tako edine škodljive rastline, za katere je v Sloveniji od leta 2010 predpisano obvezno zatiranje. Takrat je bila uveljavljena sprememba zakona o zdravstvenem varstvu rastlin in sprejeta tudi odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu ambrozija. Po njej morajo imetniki zemljišč na svoje stroške odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih.

Kot kaže, pa zaradi prešibkega ali milo rečeno neučinkovitega nadzora močno šepa tudi pri izpolnjevanju uzakonjene obveznosti lastnikov in upravljavcev zemljišč, na katerih se razrašča ambrozija. Zaradi nje zdaj nimajo težav le na severovzhodu Slovenije, kjer so predvsem zaradi zdravstvenih težav prebivalcev prvi začeli bitko za načrtno zatiranje visokoalergenega plevela, ampak že kar po vsej državi. Njeno cvetenje v teh dneh povečuje zdravstvene težave alergikom, na kar opozarjajo tudi z Inštituta za varovanje zdravja v »dnevniku cvetnega prahu«, v katerem zasledimo v zadnjih dneh močno presežene mejne vrednosti koncentracije cvetnega prahu ambrozije.

Z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki jo vodi Vida Čadonič Špelič, sicer zagotavljajo: »Fitosanitarna inšpekcija obravnava prijave o sumu navzočnosti ambrozije ter o neizvajanju ukrepov, ki so predpisani z omenjeno odredbo. Na vse prijave se poskuša odzvati čim prej, saj je pomembno uničevanje rastlin ambrozije, še preden cvetijo.«

Pasivna inšpekcija

Da se odpravijo na teren in ukrepajo šele, ko jih kdo opozori na problematično razraščanje nevarne tujerodne rastline, potrjujejo tudi s pojasnilom, da inšpektor na podlagi prijave opravi ogled prijavljene lokacije in zapisniško ugotovi navzočnost ambrozije ter ukrepa. Ugotavljajo, da vsi prijavljeni niti niso seznanjeni s predpisanimi zahtevami o obveznem odstranjevanju ambrozije, zato jih inšpektorji seznanijo s predpisanimi zahtevami (zloženka) in jih opozorijo na ustrezno ukrepanje.

Če v predpisanem roku tega ne storijo, jim to zaukažejo z odločbo, in če tudi te ne upoštevajo, »inšpektor izreče predpisano sankcijo ali opozorilo«. Po zakonu o inšpekcijskem nadzoru se z globo 1500 evrov za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo 500 evrov pa odgovorna oseba pravne osebe in posameznika pa tudi samostojnega podjetnika posameznika ali fizično osebo, pojasnjuje Matjaž Emeršič iz službe za odnose z javnostjo na omenjeni upravi. Ta, kot pravi, zadnja leta sodeluje tudi s Kmetijsko-gozdarsko zbornico pri izobraževanju in ozaveščanju ljudi glede zatiranja ambrozije.

Če bi bilo to sodelovanje uspešnejše, bi najbrž tudi kmet z ambrozijo zapleveljenim njivskim robom ob prometni cesti na Štajerskem ne bil presenečen, ko ga je na nevarni plevel in dolžnosti, ki jih ima v zvezi s tem, dobrohotno opozoril nekdanji kmetijski inšpektor. Ker mu preprosto ni vseeno, da se je ambrozija v teh krajih tako zelo udomačila.