Zakon o državni upravi na ustavnem sodišču

Ljubljana - Skupina 32 poslank in poslancev SD, LDS in SNS s prvopodpisanim Miranom Potrčem (vodja poslanske skupine SD) je danes na ustavnemu sodišču vložila zahtevo za oceno ustavnosti 2. člena novele zakona o državni upravi.

Zakonsko novelo je državni zbor ob nasprotovanju opozicije sprejel 4. oktobra letos z namenom vladi zagotoviti podlago za pooblaščanje direktorjev direktoratov po ministrstvih za predstavljanje njenih stališč v državnem zboru (DZ), kar pa naj bi bilo po mnenju opozicije v nasprotju s poslovnikom DZ in ustavo.

Opozicijske poslanke in poslanci ustavnemu sodišču predlagajo, naj sporni člen zakona, s katerim se razširja krog vladnih funkcionarjev za predstavljanje njenih stališč v parlamentu, razveljavi. Pod zahtevo se je podpisalo 10 poslank in poslancev SD, pet poslancev in poslanka SNS ter 16 poslank in poslancev LDS.

Za presojo več razlogov

Predlagatelji so prepričani, da so zakonske rešitve v nasprotju s 3., 94. in 153. členom ustave. Po mnenju opozicije namreč vladajoča koalicija z zakonsko rešitvijo nedopustno posega v načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno (drugi odstavek 3. člena ustave), spreminja vsebino in pristojnosti poslovnika državnega zbora (94. člen) ter posega v načelo usklajenosti pravnih aktov (153. člen ustave).

Sprejete rešitve poleg tega vpeljujejo neurejeno pravno stanje, saj dva pravna akta, poslovnik in zakon, isto materijo urejata vsebinsko protislovno. In ni dvoma, da iz takega stanja lahko pride tudi do različnih razlag in prakse pri uveljavljanju teh protislovnih določil, je zapisano v obrazložitvi zahteve.

Zahtevo predstavila Potrč in Lavtižar Beblerjeva

Z novelo zakona se je v nasprotju s poslovnikom DZ na novo uvedla možnost, da vlado - poleg predsednika vlade, ministrov in državnih sekretarjev - zastopajo tudi generalni direktorji v ministrstvu, je na novinarski konferenci pojasnil Potrč. Na spornost rešitve so vlado opozorili že v postopku sprejemanja in predlagali, da se črta, vendar pa je vladna koalicija, vključno z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom, "sforsirala" prav takšno rešitev. Opoziciji je tako ostala le možnost za vložitev zahteve za ustavno presojo po njihovem mnenju sporne rešitve.

Vprašanje, ki ga vlada odpira z zakonsko novelo, je po mnenju Potrča možno urediti le v poslovniku. Tega pa ni mogoče tako enostavno spremeniti, saj je potrebno zagotoviti dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Zato se je vlada v svoji "oblastni aroganci" odločila, da to stori z zakonom, je bil kritičen poslanec Socialnih demokratov, ki so sicer pobudniki te zahteve.

Vlada z zadnjimi volitvami ni dobila legitimnosti, da bi na tak način posegala v vsebino in določbe poslovnika, je opozorila Darja Lavtižar Bebler. V opoziciji se zavedajo težav, ko vlada težko zagotavlja sodelovanje ustreznih najvišjih vladnih predstavnikov pri delu državnega zbora in so pripravljeni sodelovati pri iskanju rešitev, vendar pa po postopku in na način, ki je sprejemljiv in v skladu z ustavo.

Vlada pa je uporabila "svojevrsten in nedopusten trik", ko je z navadnim zakonom, ki se sprejema z navadno večino, zaobšla določbe poslovnika, ki je v avtonomni domeni državnega zbora, je še opozorila poslanka.

Virant: Opozicija zganja veliko hrupa za nič

Opozicija zganja veliko hrupa za nič, dela iz muhe slona in nagaja tam, kjer res ne bi bilo treba in kjer nihče od tega ne bo imel nobene koristi, je ocena ministra za javno upravo Gregorja Viranta o zahtevi za ustavno presojo novele zakona o državni upravi. Z zakonsko spremembo je želela vlada poenostaviti sodelovanje pri delu državnozborskih delovnih teles ter urediti nadomeščanje ministrov ali državnih sekretarjev na ministrstvih ob njihovi zadržanosti, je pojasnil minister Virant.

Določba poslovnika po ministrovem mnenju namreč ni prilagojena sedanji situaciji, ko generalni direktorji direktoratov v ministrstvih opravljajo tisto delo, ki so ga nekoč opravljali državni sekretarji, ki pa jih sedaj poslovnik omenja kot tiste, ki v primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomeščajo ministra na seji parlamentarnih delovnih teles.

Ker je položaj po ministrovem prepričanju "nekonsistenten", so z zakonom, ki so ga že itak spreminjali iz drugih razlogov in katerih bistvo je bilo predvsem na področju elektronskega poslovanja državne uprave, želeli popraviti še to malenkost. Če bi bilo malo dobre volje na strani opozicije, iz tega ne bi smeli delati težav, je prepričan Virant. Ob tem opozarja, da že sedaj veljavna določba poslovnika mogoča, da vlado v primeru odsotnosti ali zadržanosti ministra predstavljajo tudi drugi državni uradniki, in sicer predstojniki organov v sestavi v ministrstev.

Slednji so po ministrovem mnenju zanesljivo manj poklicani za razlaganje političnih predlogov v državnem zboru kot pa direktor direktorata, ki je odgovoren za oblikovanje politike posameznega ministrstva, a ga poslovnik izrecno ne omenja. "Če je opozicija dobronamerna in jo moti le to, da zadeva ni urejena v ustreznem pravnem aktu, potem ji dajem javno pobudo, da se takoj dogovorimo in dopolnimo poslovnik," je še povedal Virant. Kakorkoli bo že odločilo ustavno sodišče, "za nikogar ne bo nastala niti velika škoda niti velika korist", je še prepričan Virant.

Novela zakona o državni upravi bo sicer po napovedih ministra Viranta začela veljati v soboto.