Zakon o koncesijah do konca poletja?

Po besedah ministra Bručana bo zakon o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti lahko začel delovati šele, ko bo sprejeta zdravstvena mreža.

Objavljeno
04. januar 2007 18.52
Andrej Bručan
Ljubljana – Predlog zakona o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti in o svobodnih zdravnikih specialistih, ki ga je ministrstvo za zdravje danes dalo v javno razpravo, bo lahko začel delovati šele, ko bo sprejeta zdravstvena mreža, je na današnji novinarski konferenci poudaril resorni minister Andrej Bručan. Kot pravi, bi lahko zakon, če bo šlo vse gladko, sprejeli do konca poletja.

Koncesije naj bi tudi v prihodnje podeljevale občine

Koncesije naj bi tudi v prihodnje za javno službo na primarni ravni, torej za splošno in družinsko medicino, podeljevale občine. Tu večjih razlik torej ne bo, pravi minister. Razlika bo po njegovih besedah v instrumentih, ki jih predlog zakona uvaja in s katerimi lahko ministrstvo doseže enotno politiko podeljevanja koncesij.

Podeljevanje koncesij preko javnega razpisa

Novost predlaganega zakona, ki jo je minister posebej izpostavil, je to, da se bodo koncesije podeljevale preko javnega razpisa, ki naj bi ga objavilo ministrstvo. Taka rešitev je nujna, zato da se bodo koncesije v prihodnje podeljevale koordinirano in da ne bo prihajalo do velikih razlik, ki sedaj nastajajo med posameznimi deli države, je še poudaril minister. Koncesije pa s tem zakonom ne bodo več trajne, ampak se bodo podeljevale za obdobje od sedem do 25 let.

V kolikor pa občina razpisa ne bi speljala, bi ministrstvo v drugem roku zadevo speljalo do konca. Na ministrstvu sicer predvidevajo, da bi že leta 2008 to vlogo prevzele regije. V dosedanjih pogovorih po državi se je pokazalo, da ima tak način podeljevanja koncesij veliko podporo, je danes dejal minister.

Koncesij na sekundarni ravni bo manj

Kot pravi Bručan, pa bo koncesij na sekundarni ravni manj, in sicer zaradi inštituta svobodnega zdravnika specialista, ki ga prav tako uvaja zakonski predlog. Ta status bo skladno s predlogom lahko pridobili le tisti zdravnik, ki je pridobil naziv specialist ali specialist konzultant, ima vsaj pet let delovnih izkušenj od pridobitve naziva specialista in ni v delovnem razmerju oz. ne prejema pokojnine.

Postopek podelitve tega statusa bo dvostopenjski, in sicer bo na prvi stopnji o tem odločala zdravniška zbornica, na drugi stopnji pa ministrstvo, je danes še pojasnil Bručan. Svobodni zdravnik specialist pa bo z izvajalcem javne službe sklenil pogodbo o opravljanju zdravniške službe, ki bo v načelu podjemna pogodba.

Bručan prepričan v pravilnost izbora AMZS glede helikopterskih prevozov

Minister Bručan je poudaril, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) kot izvajalcu helikopterskih reševalnih prevozov opravljene storitve plačal takrat, ko bo sprejet aneks k uredbi o izboru izvajalca nujnih helikopterskih reševalnih prevozov. To naj bi bilo še ta mesec, je povedal minister.

Poudaril je, da je bilo izvajanje te službe s strani ministrstva za notranje zadeve in za obrambo le pilotski projekt in kot tak začasen. Končati bi se moral že leta 2005, ko naj bi posel prenesli izven obrambnega ministrstva, pa so ga podaljšali, zato je bilo potrebno najti drugega izvajalca za te storitve. Ko se je sprejela ta uredba, je bilo pravico do izvajanja te službe mogoče prenesti na AMZS.

Vse doslej storjeno je bilo v javnem interesu in v korist zavarovancev, ki to storitev potrebujejo, poudarja minister. Izpostavil je po njegovem mnenju pomembno razliko med prejšnjim in sedanjim načinom izvajanja helikopterske reševalne službe: prej je preteklo 20 minut do začetka reševanja, sedaj pa štiri minute. Prejšnji helikopter ni bil nikoli na razpolago ves čas, ampak je vedno služil še drugim namenom, prejšnji helikopter ni bil ustrezno opremljen za tako dejavnost, ta pa je, je še naštel minister.

Bručan je poudaril, da je sedanja rešitev začasna in da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), če bo hotel, objavil tudi razpis za opravljanje te dejavnosti. Ob tem pa je navedel, da je po njegovem vedenju v Sloveniji le eno podjetje, ki ima licenco za opravljanje takih poletov.

Ministrstvo je po njegovih besedah le izvršilo tisto, kar je velevala uredba. To pa so speljali v korist bolnikov, da bi reševanje steklo čim prej.

Kot je znano, se je AMZS z ministrstvom za zdravje dogovorila, da bo prevzela nujno helikoptersko pomoč, z njim pa ni podpisala nobene pogodbe. Predsednik AMZS Boris Perko je decembra pojasnil, da so se z ministrstvom za zdravje sporazumeli ustno in verjamejo ministru Bručanu na besedo. Zato je tedaj dejal, da so zaenkrat pripravljeni stroške kriti sami.

Odločitev ministrstva za zdravje, da na podlagi ustnega dogovora koncesijo za nujne medicinske helikopterske prevoze podeli AMZS oz. družbi Flycom, je kot "zelo nelogično in redko videno" decembra ocenil predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos.

Cvikl: Odprta pot korupciji

Predsednik komisije DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ Milan M. Cvikl (LDS) pa je danes za prihodnjo sredo sklical nujno sejo komisije, na kateri bodo odločali tudi o sklepu, da naj vlada spremeni uredbo o izboru izvajalca nujnih helikopterskih reševalnih prevozov in izvede odprti postopek javnega naročila. Cvikl je na današnji novinarski konferenci ocenil, da je vlada z odločitvijo o izboru AMZS odprla pot korupciji in da bi moral premier Janez Janša razmisliti o odstavitvi ministra Bručana.