Ljubljana - Ustavno sodišče je danes objavilo odločbo, v kateri ugotavlja, da je prvi odstavek tretjega člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo v neskladju z ustavo. Ta člen določa, da je za opravljanje nalog po tem zakonu in za izvajanje nadzora nad izvrševanjem določb tega zakona pristojna komisija državnega zbora. Do odprave neskladja se bodo še naprej uporabljale določbe zakona o preprečevanju korupcije, na podlagi katerega deluje komisija za preprečevanje korupcije pod vodstvom Draga Kosa.
Državni zbor je dolžan neskladje z ustavo odpraviti v roku šestih mesecev od objave odločbe v uradnem listu, do odprave neustavnosti pa se bodo še naprej uporabljale določbe zakona o preprečevanju korupcije.
Kos: Boj proti korupciji preresna stvar, da bi ga prepustili samo politikom
Odločitev ustavnega sodišča smo pričakovali, z njo pa se je pokazalo, da pravo v tej državi še nekaj velja ter da je načelo delitve oblasti še vedno v veljavi, je povedal Drago Kos. Ob tem je opozoril, da je boj proti korupciji preveč resna stvar, da bi ga prepustili samo politikom. Z samo odločitvijo je Kos sicer zadovoljen, obenem pa opozarja, da je večji del zakona ostal v veljavi.
"Sam sem ta zakon nekoč imenoval zakon o pospeševanju korupcije in tako menim še danes," je še povedal Kos in pojasnil, da ne glede na to, kateri organ bo skrbel za uresničevanje predpisov zakona, je zakon napisan tako, da od določb o nezdružljivosti funkcij, omejitve poslovanja in prijav premoženjskega stanja, v praksi ne bo ostalo nič.
Virant: Ukinitev protikorupcijske komisije ni protiustavna
Minister za javno upravo Gregor Virant meni, da odločitev ustavnega sodišča ne pravi, da je ukinitev sedanje komisije za preprečevanje korupcije protiustavna. Nasprotno, zakon o preprečevanju korupcije se bo izvajal le še do uskladitve zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, je poudaril minister, ki se sicer z odločbo ustavnega sodišča ne strinja predvsem v točki, ki se nanaša na nadzor nad funkcionarji.
Pri javnosti podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev se je ustavno sodišče odločilo za restriktiven pristop, saj je presodilo, da so na ministrstvu z objavo vseh podatkov o premoženju pregloboko posegli v zasebnost poslancev, ministrov in drugih funkcionarjev, je pojasnil Virant. Tako bodo verjetno v tistem obrazcu, v katerem funkcionarji poročajo o svojem premoženjskem stanju, poseben del namenili prijavljanju podatkov o spremembah premoženjskega stanja. Potem bo samo tisti del, ki se bo nanašal na spremembe premoženjskega stanja med trajanjem funkcije, dostopen javnosti, je povedal minister.
"Samostojne in neodvisne funkcionarje imenuje državni zbor"
Ustavno sodišče pa zakonu očita tudi predlog, da bi funkcionarje, ki jim ustava zagotavlja samostojen in neodvisen položaj nadzirala parlamentarna komisija. Virant se v tej točki z odločbo ne strinja, ker organe, kot so ustavni sodniki, varuh človekovih pravic, predsednik računskega sodišča in druge, imenuje državni zbor in tako ne vidi razloga, zakaj DZ ne bi mogel izvajati tudi nadzora nad njihovim delovanjem v tem segmentu.
Kot možne rešitve vprašanja nadzora je Virant sicer izpostavil možnosti, da se vzpostavi neka protikorupcijska komisija ali celo ostane ta, ki obstaja že sedaj, da se parlamentarna komisija dopolni s člani ustavnega sodišča, urada varuha človekovih pravic, računskega sodišča, državnega sveta in lokalne samouprave, ali pa da se vzpostavi neka interna kontrola.
Pomembno pa se Virantu zdi tudi, da je ustavno sodišče jasno ločilo, kaj je preprečevanje korupcije in boj proti korupciji, in kaj je vsebina zakona, ki se ukvarja s "politično higieno" - torej z nezdružljivostjo, z omejitvijo sprejemanja daril, z prepovedjo poslovanja firm, ki so v lasti funkcionarja, in prijavo premoženjskega stanja.
Poslanske skupine večinoma zadovoljne z odločitvijo US
Odločitev ustavnega sodišča so poslanske skupine večinoma označile za pričakovano. Presenečenje so izrazili le v NSi, kjer pa vseeno poudarjajo, da je odločbo ustavnega sodišča treba spoštovati.
Ureditev, določena z zakonom, sporna z vidika delitve oblast
Ustavno sodišče je v zakonu razveljavilo še nekatere zakonske določbe, ki se nanašajo na delovanje omenjene državnozborske komisije (peti in šesti odstavek 3. člena zakona). Razveljavljene so tudi določbe, ki zadevajo javnost podatkov o dohodkih in premoženjskem stanju funkcionarjev (tretji odstavek 5. člena in tretji odstavek 9. člena), kolikor se nanašajo na javnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev v obdobju, ki ni bilo povezano z opravljanjem javne funkcije.
Kot je ustavno sodišče pojasnilo v obrazložitvi, je ureditev, določena z zakonom, sporna z vidika delitve oblasti. Medtem ko nadzor parlamentarne komisije nad ministri in funkcionarji ni sporen, pa bi nadzor parlamentarne komisije nad funkcionarji, ki jim ustava zagotavlja samostojen in neodvisen položaj (varuh človekovih pravic, računsko sodišče, državni svet, ustavno sodišče, lokalna samouprava) lahko posegal v načelo delitve oblasti.
"Glede na to, da prvi odstavek 3. člena zakona določa, da gre za komisijo državnega zbora, sestavljeno zgolj iz poslancev, gre dejansko za nadzorni organ ene veje oblasti. To pomeni koncentracijo pristojnosti nadzora nad javnimi funkcijami pri državnem zboru, tj. nadzora nad javnimi funkcijami v vseh vejah oblasti, razen v sodni, in nad javnimi funkcijami pri vseh drugih ustavno opredeljenih organih. Z izpodbijano ureditvijo je dano tako obsežno pooblastilo eni veji oblasti, da ogroža ustavno zahtevo po ravnotežju med vejami oblasti," je zapisano v obrazložitvi.
Javna objava nekaterih podatkov bi lahko prekomerno ogrozila pravico do osebne varnosti funkcionarjev
Ustavno sodišče je razveljavilo člen, po katerem so evidence parlamentarne komisije javne. Podatki o premoženjskem stanju, ki jih morajo komisijo predložiti funkcionarji, so namreč zelo podrobni, zato njihova javna objava ni nujna in ne prispeva k transparentnemu opravljanju javne funkcije. Po oceni ustavnega sodišča bi javna objava nekaterih podatkov celo prekomerno ogrozila pravico do osebne varnosti funkcionarjev.
Zakonu so nasprotovali zlasti v opozicijskih SD in LDS
Državni zbor je zakon sprejel 10. februarja 2006, z njim pa naj bi odpravili komisijo za preprečevanje korupcije kot samostojnega državnega organa, del njenih pristojnosti pa bi po uveljavitvi zakona prevzela nova državnozborska komisija, ustanovljena z namenom nadzora nad nezdružljivostjo opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Zakonu so nasprotovali zlasti v opozicijskih SD in LDS, kjer so se kasneje odločili za ustavno presojo posameznih določb.
Vlagatelji zahteve so kot glavni razlog za zadržanje navedli ukinitev Kosove komisije kot neodvisnega organa za preprečevanje korupcije, ne da bo ga nadomestili z drugim organom, ki bi imel temu primerljivo stopnjo samostojnosti.
Zgodbo s predlogom zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo je začela opozicijska SNS. Čeprav je bil zakon februarja lani v državnem zboru že sprejet, pa je namero koalicije in nacionalne stranke, da bi samostojno komisijo ukinili, 13. aprila lani preprečilo ustavno sodišče, ki je izvajanje zakona zadržalo. Komisija pod vodstvom Draga Kosa tako še naprej deluje. „Vendar le toliko časa, dokler državni zbor ne ustanovi novega organa,“ še dodaja Kos. Še preden je DZ zakon dokončno sprejel, je zunajparlamentarna SMS začela zbirati podpise za predhodni zakonodajni referendum, a ji do izteka roka ni uspelo zbrati dovolj podpisov.