Zakon o policiji na ustavno sodišče?

Poslanci Socialnih demokratov so proti temu, da bi imeli policisti svojega kurata, tako kot to veleva nedavno sprejeti zakon o policiji. Zato se zavzemajo za presojo ustavnosti zakona o policiji.

Objavljeno
08. november 2005 20.49
Ljubljana – Poslanci Socialnih demokratov so proti temu, da bi imeli policisti svojega kurata, tako kot to veleva nedavno sprejeti zakon o policiji. Zato se zavzemajo za presojo ustavnosti zakona o policiji, konkretno njegovega 11. člena, ki govori o zaposlitvi policijskega kurata in duhovni oskrbi pripadnikov policije. Vodja poslancev SD Miran Potrč je tako pisno pozval še opozicijski LDS in SNS, naj se do konca tedna izrečeta o tem, da bi zahtevo za presojo ustavnosti vložile skupaj vse tri opozicijske stranke.

Poslanci so novelo zakona o policiji sprejeli na oktobrski seji, zakon pa bo v kratkem objavljen tudi v uradnem listu. Novela med drugim omogoča zaposlitev policijskega kurata in duhovno versko oskrbo pripadnikov policije, ne glede na posebne okoliščine dela, ki bi jim omogočale tako pravico, je v pismu vodjema poslanske skupine LDS Antonu Ropu in SNS Zmagu Jelinčiču zapisal Miran Potrč. V SD pa so prepričani, da je utemeljeno vprašanje, ali te rešitve posegajo v 7., 14. in 41. člen ustave, ki govorijo o ločenosti države in verskih skupnosti, enakosti pred zakonom in o svobodi vesti. Zato so sklenili, da bi zakon o policiji moral v presojo k ustavnim sodnikom.

Jasno je, da LDS podpira predlog, da gre zakon o policiji na ustavno sodišče, saj gre vendarle za našo pobudo, je včeraj dejal vodja poslancev LDS Anton Rop in izrazil prepričanje, da se bodo s SD dogovorili za skupno vložitev ustavne presoje v zvezi s policijskim kuratom.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je zatrdil, da se bodo poslanci SNS pridružili pobudi SD. Jelinčič je dodal, da ne ve, zakaj pravzaprav je Potrča strah, da bi SD sama vložila to pobudo, češ da bi to prav lahko naredili, če bi imeli resne namene. “V osnovi pa je SNS proti policijskim kuratom, saj zastopamo ustavno načelo, da je cerkev ločena od države. V tem primeru policijski kurati v policijskih postajah nimajo kaj početi. Navsezadnje gre pri policistih za normalno zaposlitev, ki traja vsak dan določeno časovno obdobje, po tistem času pa lahko svoje verske potrebe zadovoljujejo v ustreznih ustanovah.” Poleg tega Jelinčič opozarja, da bi bilo treba glede na ustavno opredelitev o enakosti vseh verskih prepričanj zagotoviti vsaj 32 različnih policijskih kuratov glede na današnje število verskih skupnosti, to pa bi bi glede na število policijskih postaj v strahotnem obsegu obremenilo proračun. “Navsezadnje bi bilo potem na policijskih postajah več kuratov kot verujočih policistov.”

Sicer pa so se v SNS in LDS v okviru parlamentarne razprave o policijskem zakonu zavzemali za črtanje po njihovem mnenju neustrezne določbe, s katero bi vlada posegla v ustavno ločitev med državo in verskimi skupnostmi ter privilegirala le eno versko skupnost. Obe dopolnili je večina poslancev zavrnila. Zavrnili so tudi predlagano rešitev poslanske skupine SD, po kateri bi izrecno uresničevanje te pravice v policiji omogočili le za primere, ko policisti zaradi objektivnih okoliščin ne morejo uresničevati religiozne oskrbe.

Preberite v sredini tiskani izdaji Dela.