Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Povsem po naključju so preiskovalci prišli na sled zakoncema Davidu Kralju in Bredi Bradeško Kralj, domnevnima razpečevalcema otroške in mladoletniške pornografije, pri hišni preiskavi v njunih dveh stanovanjih pa so našli pravo kraljestvo pornografskega gradiva in snemalnih naprav. A ju prva preiskava, narejena marca letos, ni spravila k pameti, saj sta nezakonito početje nadaljevala.
Ko so ju čez dva meseca znova obiskali kriminalisti, so našli novo snemalno opremo in pornografijo otrok oziroma mladoletnikov. Preiskovalni sodnik je zato sklenil, da morata v pripor, saj je to, kot kaže, edini način, da kaznivim dejanjem obrneta hrbet.
Posel sta vzela resno – vsaj 1080 filmov
Zakonca sta posel vzela resno, v dveh stanovanjih sta namreč hranila in kopirala gore pornografskega gradiva in ga prodajala naprej. Po izračunih tožilstva sta imela vsaj 1080 filmov, s katerimi bi lahko zaslužila najmanj 90.000 evrov. Da ni šlo za amaterska zbiratelja prepovedane pornografije, pove že podatek, da so možje v modrem iz stanovanja med drugim odnesli 43 različnih trdih diskov, 28 prenosnikov, pet USB-ključev, 7 spominskih kartic, 10 osebnih in 14 prenosnih računalnikov, dlančnik, 3292 VHS-kaset in 5084 devedejev.
Za tožilstvo je najbolj sporno to, da sta hranila in preprodajala filme in fotografije, na katerih so bile prikazane spolne zlorabe mladoletnikov in otrok, celo predšolskih. Sprevrženega posla sta se menda lotila leta 2001, končala pa letos spomladi, ko so jima stopili na prste.
Jima bodo uspeli dokazati krivdo?
Klobčič se je začel razpletati leta 2009, ko sta bila na teletekstu objavljena dva oglasa. Eden, objavljen na TV Slovenija, se je nanašal na prodajo pornografskega gradiva, prek oglasa na Kanalu A pa je moški iz Mežice iskal 14-letnice za srečanje. Zadnjega so policisti izsledili, prek njega pa prišli do Rudija B., o katerem so ugotovili, da je pri Kraljevih kupoval otroško pornografsko gradivo.
Zagovor obtoženih zakoncev je bil kratek: David Kralj je vse zanikal in senat prepričeval, da »kar so zasegli, ni bilo moje«, za odgovarjanje na vprašanja pa ni bil razpoložen. Njegova skoraj devet let starejša žena je sklenila, da se bo za zdaj branila z molkom, a je, ko je izvedela za moževe besede, pritrdila, da ni kriv.
Senat je zaslišal tudi kupce prepovedanih posnetkov, med drugim omenjenega Rudija B. Ta je povedal, da se je na telefonsko številko, ki je bila zapisana ob oglasu, vedno oglašal isti moški glas, da pa ne ve, kdo je to bil. Filme je plačal po povzetju, na pošiljki pa sta bila zapisana neko žensko ime in priimek Bradeško. Kupec je v tem tudi sam videl priložnost za umazan zaslužek, zgoščenke je prodajal naprej in se tudi sam znašel v kazenskem postopku.
Jože N. je glede kaset s prepovedano tematiko povedal, da jih je, kot kaže, dobil poleg preostalih dovoljenih pornografskih kaset. »Nevede« pa jih je naročil Zmago K., medtem ko je Pavle S. ubral drugačno taktiko; dejal je, da so v filmih nastopala že kar odrasla dekleta. A menda se že na daleč vidi, da so še mladoletna
