Tiskane izdaje
Ljubljana - Obrambni minister Karl Erjavec je o dogodku na obrambnem ministrstvu iz prejšnjega tedna, kjer je kratko potegnila vojakinja B. D., povedal le to, da zaupa svojim sodelavcem. Ti, kot smo že pisali, vojakinji zaradi varnostnega zadržka niso podaljšali delovnega razmerja, obvestilo o tem pa so ji poslali le 16 dni (namesto zakonsko odmerjenih najmanj 120 dni) pred iztekom njene petletne delovne pogodbe z ministrstvom. »Bo že sodna veja oblasti odločila,« Erjavec odgovarja na vprašanje, ali se mu početje ministrstva zdi korektno.
B. D. je pripadnica Slovenske vojske že pet let. Nikoli ni bila osumljena kaznivega dejanja, ima ustrezno izobrazbo in je tako telesno kot duševno sposobna za poklicno opravljanje vojaške službe, kar bi ji po interpretaciji 88. člena zakona o obrambi omogočalo nadaljnjo zaposlitev v naši vojski - če ne bi isti člen določal, da morajo biti osebe ob sklenitvi oziroma podaljšanju pogodbe o zaposlitvi na obrambnem ministrstvu, tudi varnostno pregledane. Dejstvo torej je, da je pripadnica čez noč ostala brez službe zaradi varnostnega preverjanja, ki ga 35. člen zakona o obrambi upravičuje zaradi preprečevanja ogrožanja. Ta obsega poleg osebnih podatkov tudi preverbo podatkov o ožjih družinskih članih. Ker je njen mož Jordanec, ji je Mors po njenem prepričanju delovno razmerje prekinil prav zaradi poroke z njim. Ali to res drži, nam iz Morsa niso ne potrdili ne zanikali, saj pravijo, da razlogi za utemeljitev varnostnega zadržka niso javni.
Odvetnik vojakinje Dušan Csipö bo zoper ministrstvo vložil tožbo. Ali bo pri tem uspešen, je po besedah Sama Ilca iz odvetniške pisarne Čeferin, vprašanje. Kot nam je razložil, je to nepravilnost, za katero posebne sankcije niso predpisane. »Jasno je, da se, če se obvestilo odda prepozno, s tem zamudi predpisani rok. Vendar se, če oseba po tem ostane na delovnem mestu, šteje, da se je sklenilo novo delovno razmerje.« Če so pa vojakinji, tako Ilc, dali jasno vedeti, da nanjo ne računajo več, ji bodo delo zagotovo onemogočili. »Zadeva je seveda nekorektna, ne vem pa, ali je prekršek.«
Csipö meni, da najmanj, kar bi moral doseči, je to, da izterja »kazen« za tri mesece prepoznega obvestila o prenehanju delovnega razmerja. »Obvestilo kratko malo ni bilo vročeno v roku,« trdi odvetnik. »Zaradi kršenja določil zakona o službi v Slovenski vojski bomo vložili zahtevo za uveljavljanje pravic, saj vojakinji ni bila dana možnost, da si poišče drugo zaposlitev,« je še povedal Csipö, ki je prepričan, da gre pri vsem za očitno diskriminacijo. Poleg tega je odvetnik še poudaril, da vojakinja ni bila nikoli seznanjena s tem, zakaj ji niso podaljšali pogodbe o zaposlitvi. »Vse kaže na to, da ji delovnega razmerja niso podaljšali zgolj zaradi poroke,« je še prepričan vojakinjin odvetnik.
Kot smo izvedeli, se bo vojaški sindikat pritožil tudi na urad za enake možnosti, kjer jim pa, kot smo preverili, ne bodo mogli pomagati. Iz urada za enake možnosti nam je Sonja Robnik namreč sporočila, da je njihova pristojnost le, če vojakinji delovnega razmerja ne bi podaljšali zaradi osebnostnih razlogov. Ker pa gre pri tem za varnostni zadržek vojske, »zadeva ni v naši pristojnosti«.
»Vojska je specifičen organizem, težko je kar koli reči,« z glavo zmajuje Csipö, ki meni, da bi v slovenski zakonodaji vendarle morala obstajati kakšna določba, ki bi nalagala kazen za prepozno obveščanje o tem, da pogodba ne bo podaljšana. Navsezadnje smo pred ustavo vendarle vsi enaki, meni Csipö ter dodaja, da prepozno odposlano obvestilo lahko v ljudeh ustvari napačno upanje, da so na delovno mesto ponovno sprejeti.
Iz sobotne izdaje Dela
