Tiskane izdaje
Zalar se je skupaj s posebno skupino strokovnjakov za takšno srečanje odločil, zato da bi obsojencem omogočil, "da brez zadržkov povedo, kar so želeli". Pogovor je bil po njegovih besedah informativne narave, ugotovili pa so, da obstaja "nekaj problemov zlasti glede informiranja o pravicah, ki jih imajo obsojenci, o pravilih igre, ki veljajo zanje, in tudi o kvaliteti obravnavanja njihovih pritožb".
Kot je poudaril Gačeša, so se dogovorili za sodelovanje s posameznimi strokovnjaki, ki bodo prisluhnili problematiki obsojenecev in "v sklopu ministrstva izvedli potrebne ukrepe ter pomagali v doglednem času". Ob tem je opozoril predvsem na prostorsko stisko in pomanjkanje strokovnega dela z obsojenci.
Zalar: Cilj zapornikov je izboljšanje razmer v zaporu
Glede peticije, ki so jo zaporniki podpisovali za odstop direktorja zapora na Dobu Jožeta Podržaja je Gačeša dejal, da omenjeno problematiko pripisujejo predvsem načinu vodenja samega zapora, za kar je po njegovo odgovoren direktor. Na vprašanje, ali pri omenjeni peticiji še zmeraj vztrajajo, je odgovoril, da se konkretno o tem z ministrom niso pogovarjali, upajo pa, "da bo ministrstvo samo prišlo do takega zaključka".
Tudi minister je po več kot uro dolgem pogovoru s predstavniki zapornikov zatrdil, da o odstavitvi Podržaja "ni bilo govora". "Njihov cilj ni Podržaj, njihov cilj je izboljšanje razmer v zaporu," je prepričan. Kot je dodal, so mu obsojenci sami dejali, da gre za sistemsko in ne kadrovsko vprašanje, da pa tudi sicer obsojenci ne morejo odločati, kdo bo direktor.
Srečanja z zaporniki brez prisotnosti paznikov po ministrovih besedah niso neobičajna praksa, saj tako ravnajo tudi nekateri drugi organi, ko nadzirajo ravnanje z obsojenci, kot je na primer varuh človekovih pravic.
Kdaj bo zgrajen nov zapor?
Kljub temu, da prostorska problematika za obsojence ni glavni problem, po ministrovih besedah pripravljajo kratkoročno premostitveno rešitev še pred izgradnjo novih kapacitet na Dobu, o kateri sicer še ne more govoriti, lahko pa bi bila uresničena do konca leta.
Sicer pa Zalar upa, da bo z rebalansom proračuna zagotovljen denar za nov zapor na Dobu, prva polovica te gradnje bo tako lahko zaključena konec prihodnjega leta, ko bi se lahko tja preselilo 174 obsojencev.
Po ministrovih besedah se je pokazalo tudi, da je obseg obsojencev, ki se zdravijo zdravijo zaradi depresivnosti, razmeroma velik in da je tudi nagnjenost k temu, da si obsojenec vzame življenje, večja kot sicer izven zaporov. Zato je "izredno pomembno, da imajo vsi zapori zagotovljeno primerno medicinsko osebje, ki je usposobljeno in tudi stalno na razpolago".
Ob tem je dodal, da razmišljajo tudi o ustanovitvi oddelka forenzične psihiatrije na Psihiatrični kliniki v Ljubljani.
