Zalar zgled pravosodnim funckionarjem

Minister za pravosodje Aleš Zalar poziva pravosodne funckionarje, da premislijo o "primernosti vložbe tožbe proti državi". Po neuradnih podatkih bi država za izplačilo razlik morala iz proračuna plačati okoli 70 milijonov evrov. 

Objavljeno
16. september 2009 15.48
Zalar zgled pravosodnim funckionarjem
Odpri galerijo
Janja Roblek
Da. O./STA
Da. O./STA
Ljubljana - Glede vloženih tožb za izplačilo razlike plač sodnikov je minister za pravosodje Aleš Zalar poudaril, da ministrstvo nikomur ne odreka pravice uveljavljanja premoženjskega interesa. Na ministrstvu sicer menijo, da lahko vsak pravosodni funkcionar, glede na funkcijo, ki jo opravlja, "razmisli o primernosti vložitve take tožbe".

"Sam sem bil sodnik in bi lahko vložil tožbo zoper državo," je v izjavi za medije dejal Zalar. Kot je pojasnil, tega ne bo storil, ker se mu ne zdi primerno, da bi tožil državo, ki jo predstavlja.


Ob tem je minister javno pozval predsednika vrhovnega sodišča, generalno državno tožilko in generalnega državnega pravobranilca, da tožbe zoper državo ne vložijo oz. če so jo že vložili, da jo umaknejo. Na ta način naj s svojim osebnim zgledom prispevajo "k premisleku vseh drugih pravosodnih funkcionarjev o tem, ali je primerno, da tožijo državo".


Zalar je glede vloženih tožb sodnikov, tožilcev in pravobranilcev tudi pojasnil, da je ministrstvo po prejemu sodbe višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je bila izdana junija letos, državnemu pravobranilstvu naročilo, naj zoper to sodbo vloži revizijo.


Roblek: Izplačilo razlike v plačah se vleče že najmanj eno leto

Tožbe sodnikov, tožilcev in pravobranilcev za izplačilo razlike v plačah ni nova zadeva, "ampak zadeva, ki se vleče že najmanj eno leto", je dejala predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek. Po izračunih društva bi morala država sodnikom za obdobje 2003-2008 izplačati znesek od 20.000 do 50.000 evrov glavnice, je poudarila.

Glede povprečnega zneska, ki ga zahtevajo s tožbo, je predsednica društva povedala, da so v času pogajanja z nekdanjim ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom izdelali izvedensko mnenje in sami ugotovili, da je v obdobju od leta 1997 prišlo do nepravilnega plačevanja. Izvedenec, je nadaljevala, je te izračune društva potrdil.


Podatka, da bo država za izplačilo razlik morala iz proračuna plačati okoli 70 milijonov evrov, Roblekova ne more komentirati, saj teh izračunov društvo ni izdelalo. Ob tem je poudarila, da se je za nepravočasna plačila vedelo že več kot eno leto, "s strani države pa ni bilo storjeno ničesar".


"To, da je prišlo do teh tožb, pa je predvsem botroval odnos takratnih pogajalcev s strani držav proti sodnikom," je zatrdila. Na vprašanje, zakaj je prišlo do tožb zaradi domnevno nezakonito neizplačanih plač šele lani, čeprav se "zadeva vleče že od leta 1997", je Roblekova odgovorila, da zato, ker so sodniki ves čas pričakovali, "da bo država končno popravila napako, ki jo sama dela".


Država je po njenem dolžna spoštovati tisto, "kar sama sebi predpiše". Sodniki so pričakovali, tako Roblekova, da se bodo glede razlike v plačah dogovorili v okviru plačnih usklajevanj. "Vendar do tega ni prišlo, zato so se posamezni sodniki odločili, da vložijo individualne tožbe," je še dejala.


Kot je znano, je Roblekova lani julija povedala, da so bile že vložene prve tožbe sodnikov, in sicer za vsakega sodnika približno 50.000 evrov neposredne škode. "Nato pa seveda pridejo še zamudne obresti in stroški, tako da ocenjujemo, da je za vse sodnike ta znesek okoli 100 milijonov evrov," je tedaj še dejala.