Tiskane izdaje
Črnomelj – Na širšem območju Bele krajine pomeni letošnje leto pravo katastrofo za belo štorkljo. Od 16 gnezdišč, kolikor jih imajo na seznamu v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), so preživeli izjemno mrzlo vreme v maju le trije mladiči v dveh gnezdih v Gribljah in na Cerkviščah.
»To je najslabše leto za belo štorkljo v tem delu Slovenije, odkar smo leta 1999 začeli popis teh ptic,« je povedala Katarina Denac iz DOPPS. To društvo je junija in v začetku julija pregledalo vseh 16 gnezdišč, pri čemer so ugotovili, da v devetih, ki so bila sicer zasedena in so starši imeli mladiče, noben ni preživel izjemno mrzlega vremena v maju, saj jih je neurje podhladilo in pomorilo. Štorklje so trupelca mladičev pometale iz gnezd, popisovalci pa so naleteli na prazna gnezdišča, je o žalostnem prizoru povedala Denačeva. Vreme v maju in v prvi polovici junija je lahko zelo neugodno za njihovo preživetje, če se ozračje ohladi in povrhu še dežuje, kakor se je to zgodilo v prvi polovici leta. Mladiči takrat še nimajo sposobnosti termoregulacije, da bi lahko ostali suhi, kar je tudi vzrok za pogin. Lani je iz trinajstih gnezd na jug poletelo 21 mladih štorkelj, letos bodo zgolj tri.
Pogin zaradi
Maja so v Dragatušu na drogu zraven Župančičevega hrama v enem gnezdu poginili vsi štirje štorkljini mladiči. Na prošnjo domačina in velikega ljubitelja teh ptic Rajka Štefaniča, ki je njihov razvoj spremljal celo s kamero, je trupelca takrat veterinar s pomočjo gasilcev in ob navzočnosti policije pobral iz gnezda in jih odpeljal na preiskave v Ljubljano. Na ljubljanski veterinarski fakulteti so pri vseh štirih mladičih ugotovili zaprtje želodca z rastlinskimi vlakni, med katerimi so bila pomešana drobna zrnca peska, kar ni običajna hrana štorkelj, ki se prehranjujejo z malimi sesalci, insekti in dvoživkami. Strokovnjaki so ugotovili, da je pogin nastal zaradi odpovedi srca, vsi mladiči pa so imeli tudi vneta ledvica.
Pri dveh štorkljah so ugotovili še vnetje petnih in kolčnih sklepov, pri treh pa vnetje jeter, septično vnetje vranice in septično pljučnico s pljučnimi paraziti. Iz strokovnega poročila vodje laboratorija za kužne bolezni perutnine dr. Uroša Krapeža je med drugim razvidno, da nepravilna prehrana in obstipacija prebavil onemogoča zauživanje vode in hrane, kar dodatno slabi organizem in tako omogoča okužbe z različnimi mikroorganizmi. Ker Štefanič meni, da je lahko vzrok za pogin tudi zastrupitev, saj so tudi lani v istem gnezdu poginili vsi štorkljini mladiči, namerava naročiti še toksiološko analizo.
Nekatere ostajajo doma
Če je malo hrane, bele štorklje vržejo iz gnezda kakšno jajce ali mladiča, ki ga sicer ne bi mogle prehraniti in vzrediti. Včasih mladič padec preživi in nato zanj skrbijo domačini, kar se je zgodilo lani na Blokah, je povedala Denčeva. Da se bele štorklje pozimi odselijo v Afriko, je postalo znano šele leta 1822, ko se je v Nemčijo vrnila bela štorklja s puščico v vratu, kar je bila očitno posledica lova tamkajšnjih domačinov.
To je bilo pomembno odkritje tudi zato, je pojasnila Denčeva, ker si do tedaj Evropejci niso znali razložiti, kam izginejo ptice selivke pozimi. Zadnjih deset let ptičji strokovnjaki opažajo, da nekatere bele štorklje prezimijo v Evropi in tudi v Sloveniji. Prehranjujejo se po smetiščih, radi pa jih hranijo tudi domačini, za katere ima ta ptica zelo pozitivno simboliko.
