Tiskane izdaje
Z okoljskega ministrstva, ki je pripravilo novembra sprejeto uredbo o metodologiji za določanje cen za preskrbo s pitno vodo ter ravnanje z odpadno vodo in odpadki, so nam sporočili, da bodo pobude za nadaljnjo zamrznitev cen komentirali drugi teden januarja.
Predvidoma takrat bo namreč pripravljen odgovor na poslansko vprašanje članov SD, ki je podobno stališču računskega sodišča.
Na ministrstvu razmišljajo o primernosti uvedbe dodatnih varovalk, s katerimi bi omejili neupravičene podražitve, smo izvedeli neuradno. A novi zamrznitvi cen se hoče država na vsak način ogniti.
»Zamrznitev ni rešitev,« pravi podpredsednik skupnosti slovenskih občin SOS Leo Kremžar. »Zaradi zamrznjenih cen, ki so pod realnimi, trpi infrastruktura. Če govorimo o vodovodih, nam teče iz vseh koncev in krajev, ker država v preteklosti ni dovolila normalne rasti cen. To se nam bo vrnilo in enkrat bodo ljudje to morali plačati.«
Brez nadzora nad cenami
Slovenija vse od osamosvojitve ni vzpostavila ustreznega modela regulacije cen, pojasnjuje Stanka Cerkvenik z inštituta za raziskave v ekologiji (IREET): »Naša analiza je pokazala, da so komunalna podjetja, ki izvajajo preskrbo s pitno vodo, leta 2007 s prodajno ceno v povprečju pokrila le 76,9 odstotka stroškovne cene.«
Izvršna direktorica inštituta zato meni, da je januarska odmrznitev cen pravilna pot. Toda uredba ima tudi pomanjkljivosti, opozarja Cerkvenikova.
Medtem ko računsko sodišče kot eno izmed možnosti za nadzor nad cenami, ki jih bodo potrjevale občine, omenja ustanovitev posebne agencije, nova uredba kot osnovo za presojo cen uvaja primerjalno analizo.
Tu nastopita dve težavi. Rok za določitev primerjalnih cen je oddaljen leto dni, hkrati pa v uredbi ni opredeljeno, na kakšnih strokovnih izhodiščih bodo primerjalne cene sploh izračunali.
»Naloga države je, da poskrbi, da pridemo do realnih cen in da nam na tej poti ponudi strokovno pomoč. Občine smo pripravljene pomagati, na pristojnem ministrstvu pa kažejo naklonjenost do sodelovanja,« pravi Kremžar.
Podražitve tudi do sto odstotkov
Ker prej kot v letu dni primerjalna analiza ne bo končana, bo leto 2013 brez morebitne nove zamrznitve cen minilo ob številnih ugibanjih o neupravičenosti podražitev - bodisi z naslova slabega dela posameznih komunal, kot se boji Kremžar, bodisi z naslova izkoriščanja lokalnega monopola, kar kot vzrok za potrebo po nadzoru omenjajo na uradu za makroekonomske analize.
Za zdaj so izjemno visoke podražitve napovedali na zahodu države. V Novi Gorici bodo odvoz smeti podražili za sto odstotkov, v Ajdovščini za 80 odstotkov. V Piranu so za sto odstotkov podražili kanalščino in v povprečju za 49 odstotkov odvoz smeti.
Mariborčani bodo s postopnimi podražitvami do leta 2015 za odvoz odpadkov plačali 20,5 odstotka več kot zdaj. Strošek za pitno vodo bo 31,5 odstotka višji, za odpadno pa 58,6 odstotka.
V Celju, kjer so cene čiščenja odpadne vode nespremenjene od leta 2004, se bo pitna voda podražila za štiri odstotke. Z novim letom se odvoz odpadkov ne bo podražil, na novo pa bodo zaračunali odvoz smeti iz bioloških zabojnikov (5,60 evra za 120-litrskega).
V Brežicah bi se brez občinske subvencije cene gospodarskih javnih služb morale povišati za 90 odstotkov, ob subvencijah naj se ne bi za več kot 40 odstotkov. V Slovenj Gradcu bodo cene vode ostale enake, strošek za smeti bo s 3,60 evra na osebo porasel na 4,30 do 4,80 evra. V Zagorju zaradi zapletene uredbe o podražitvah še ne razmišljajo.
