Tiskane izdaje
Če temu dodamo še oceno, ki si ga po njenem mnenju zasluži (cvek), dobimo simbol G8, ki z G7 ni povezan le v smislu imena: sestanek zunanjih ministrov skupine najbolj razvitih držav, ki bo konec meseca v Trstu, v začetku julija pa bo še vrh predsednikov vlad skupine G8 v Aquili, bo namreč ravno v času, ki ga je s strahom pred teroristično nevarnostjo obarval prav G7.
Ne le Ljubica Jelušič, tudi Jožef Jerovšek, vodja parlamentarnega odbora za obrambo, je včeraj kimal z glavo, češ, kako šlampasti in neresni so v G7, ki so za dobrih sto evrov na mesec varovali poligon 208, kamor so prejšnji mesec vlomili. Njegovega strankarskega kolega Roberta Hrovata že skrbi, kaj neki si bodo mislili v G8, ko bodo obveščeni o tem, da v le nekaj kilometrov oddaljeni državi pogrešajo ubojna sredstva, ki so lahko resna nevarnost za varovane osebe. Zmago Jelinčič zadevo je zadevo še izpilil: izstrelek iz armbrusta lahko na veljake prileti kar iz avtomobila ali dnevne sobe. Pa še ročne bombe so tukaj ...
Če bi imeli sposobno, odgovorno in povsem zaupanja vredno verigo akterjev iz obrambnega ministrstva, ki skrbijo za neeksplodirana ubojna sredstva (NUS), bi bila strah Hrovata in prerokovanje Jelinčiča primerna le še za kakšnega v znanstveno fantastiko zaverovanega obsedenca. Če; a smo v razmerah, ko ni tako. V skladišču, ki je slabše od najslabšega pašnika ovac s hlevom, nekje bogu za hrbtom je ležalo orožje skoraj 900 dni - lahko bi le 90 - , evidenc o uničenju ni, prav tako pa ni tistega, ki bi javnosti lahko natančno povedal, zakaj se alarm pri vlomu ni sprožil.
Inšpekcijski nadzor, ki ga je opravil inšpektorat ministrstva za notranje zadeve, pripisuje poškodbo kabla, ki je bila kriva, da se alarm ni sprožil, naročniku, obrambnemu ministrstvu. Odslovljenemu G7 in »hišnemu« varovalnemu podjetju prejšnje vlade, družbi VTZ, ki je še vedno v pogodbenem razmerju, nadzor ne pripisuje nikakršne krivde. Oba da sta zaman opozarjala na preslabe signale alarmne naprave, svoje delo pa korektno opravljala. Tako je ugotovil inšpektor, ministrica pa je udarila nazaj: »Če ste napako zaznali pri nas, potem mora odgovornost prevzeti tudi G7, ki krivdo neodgovorno vali na nas.« Policija? Ta zaradi preiskave, ki traja že skoraj en mesec, vsebinskih informacij ne daje.
Smešno in žalostno hkrati. Graje vredno. Ukrepi ministrice, da ne bo pomote, so res svetla točka v tej evropske države nevredni zgodbi; odlagališča NUS, ki so pod upravljanjem uprave za zaščito pred naravnimi nesrečami, bo odslej varovala vojska, dopolnili bodo pravilnike in poostrili nadzor nad njimi, neposredno vpleteni so že ostali brez delovnih knjižic. Dobra popotnica za prihodnost nacionalne varnosti. A sedanjosti, nad katero tarna tudi stroka, to ne rešuje: dogajajo se nam nepojasnjeni vlomi v trezorje bank, vlamljajo na sedeže strank in pomembnim ljudem kradejo osebne računalnike. Tudi rop v postojnsko vojašnico pred desetimi leti še vedno ni pojasnjen; morda bo po zadnjem dogodku.
Komentar Iztoka Prezlja, strokovnjaka za varnostne sisteme, pove vse: »Scenariji odgovorov ob vsem tem gredo zvečine v to smer: nekdo to počne načrtno, organi pregona pa ne vedo, kaj bi.« Povsem zanič in nevredno zaupanja.
Iz petkove tiskane izdaje Dela
