Ministrstvo je glede drugega tira zavajalo javnost

Madžari niso več absolutni pogoj. Iščejo civilne nadzornike projekta.

Objavljeno
26. januar 2018 21.37
Peter Žerjavič, Bruselj, Boris Šuligoj
Peter Žerjavič, Bruselj, Boris Šuligoj

Ljubljana, Bruselj – Najvišji predstavniki ministrstva za infrastrukturo in podjetja 2TDK so v zadnjem letu javnosti posredovali veliko nasprotujočih si informacij o »brezpogojni« nujnosti sodelovanja Madžarske pri gradnji drugega tira. Pridobili smo informacije, ki te trditve dokončno zanikajo.

Na direktoratu za mobilnost in promet evropske komisije so na naša vprašanja odgovorili: »Projekt proge Divača-Koper, izbran na podlagi 'kombiniranega' razpisa, je zdaj v fazi dokončanja sporazuma o črpanju evropskih sredstev. Po sklenitvi sporazuma bo imel predstavnik projekta eno leto časa do začetka financiranja s sredstvi Evropske investicijske banke, nacionalne banke in zasebnega vlagatelja. Pričakujemo, da bo sporazum o dodelitvi evropskih sredstev sklenjen spomladi 2018, financiranje pa se bo začelo spomladi 2019. Sledila bosta dodelitev sredstev in izvedba projekta. V tem obdobju bi bila madžarska podpora lahko ena od številnih mogočih rešitev za začetek financiranja. Seveda je mogoče predvideti tudi druge rešitve, druge finančne vložke, tudi nacionalne.«

To, da Madžari niso več absolutni pogoj, brez katerega ne bi bilo mogoče graditi drugega tira, so pred nekaj dnevi vendarle pritrdili tudi na ministrstvu za infrastrukturo. Toda državni sekretar Jure Leben je spet grozil, da bi v primeru izpada madžarskih sredstev morali poseči v letošnji in naslednji državni proračun in da bi bil drugi tir v tem primeru »kriv« za izpad gradnje tretje osi in več obvoznic.

To pomeni dodatno nepotrebno ustvarjanje konflikta med projekti v državi, so odgovorili v Levici. Ministrstvo za infrastrukturo je včeraj objavilo javni poziv za posredovanje predlogov za člane projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta drugi tir. Toda ekonomist Jože P. Damijan trdi, da je tak svet samo »pesek v oči«.

Odločitev ustavnega sodišča ena od pasti

Tudi z ustavnega sodišča smo dobili odgovor, da ustavni sodniki še najmanj teden dni ne bodo sprejeli odločitve o spornih zakonih, zaradi katerih bi projekt lahko zastal za več let.

Odločitev ustavnega sodišča je samo ena od pasti. Druga past so nejasnosti pri sodelovanju Madžarske. Samo v zadnjih dveh tednih so nasprotujoče si informacije vzbudile dodatno nezaupanje do tako zastavljenega projekta. Na komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ je direktor podjetja 2TDK Metod Dragonja pojasnil, da Slovenija brez sodelovanja Madžarske ne bi izgubila samo 200 milijonov evrov obljubljenega kapitalskega vložka, ampak bi s tem padla celotna finančna konstrukcija. Njegove besede so še 18. januarja potrdili iz vladnega urada za komuniciranje.

Vendar je že 19. januarja v Bruselj na pogovore z evropsko komisijo odpotoval državi sekretar Jure Leben. V ponedeljek, 22. januarja, je premier Miro Cerar v državnem zboru pojasnil, da se Leben intenzivno pogaja z evropsko komisijo o tem, da bi našli rešitev. Nato so 23. januarja sporočili, da se bodo z evropsko komisijo pogajali še vse do aprila letos.

Madžari niso absolutni pogoj

O tem, da Madžari niso absolutni pogoj, so lani večkrat sporočali tudi z infrastrukturnega ministrstva in Metod Dragonja. Ta nam je to zagotovil 17. maja 2017. Z ministrstva za infrastrukturo pa smo 22. avgusta lani prejeli naslednji odgovor: »Finančna konstrukcija projekta je že zdaj tako fleksibilna, da se morebitni izpad udeležbe kapitalskih partnerjev lahko nadomesti s povečevanjem posojil.«

Metod Dragonja je 17. maja (ob lanskem zbiranju podpisov za referendum) izjavil, da bo že samo dovolj veliko število podpisov za referendum pomenilo, da se projekt po predlaganem konceptu ne more več uspešno uresničiti (ne glede na izid referenduma). Kar se je pozneje izkazalo za neutemeljeno.

Ob prvi predstavitvi zakona o drugem tiru so predvidevali, da bo Madžarski delež v 2TDK znašal 50 odstotkov, kasneje so po številnih protestih ta delež zmanjšali na 49-odstotnega, pred dvema tednoma pa se je Jure Leben ob obisku v Luki Koper retorično vprašal: »Kdo pravi, da bodo Madžari dobili 49 odstotkov v podjetju?«

Podobno je bilo z donosom na madžarski »kapitalski vložek«, ki je imel na začetku predlagan 4,5-odstotni donos, kasneje 2,5-odstotnega, zdaj v javnosti ni več podatka o donosu. Tudi pri zemljiščih so bila predvidena zemljišča na območju pristanišča, potem zunaj koncesijskega območja z natančno omenjenimi petimi hektari in 99 leti najema, zdaj zemljišč za Madžare ni več.

Ekonomist Jože P. Damijan trdi, da Madžarska ni bila nikoli pogoj, ne za zakon o 2TDK ne za evropska sredstva.

Ministrstvo išče civilne nadzornike projekta

Društva, in organizacije civilne družbe lahko od včerajšnje objave poziva ministrstva za infrastrukturo v dvajsetih dneh predlagajo svoje predstavnike za devetčlanski projektni svet, ki bo imel mandat devetih let. Jože P. Damijan pravi: »Svet, v katerem sodeluje civilna družba in nestrokovnjaki, je nepomemben, ker so ključne odločitve glede trase in finančne konstrukcije že sprejete. Tak civilni nadzor bi bil smiseln, preden je bila sprejeta odločitev o projektu. Prav tako je mogoče privarčevati še nekaj milijonov ali nekaj deset milijonov evrov s transparentnejšo izbiro izvajalcev. Za pravi nadzor nad izvajanjem projekta bi morali slediti smernicam Inženirske zbornice Slovenije iz leta 2011. Pri vsaki javni investiciji bi morali imenovati odgovornega vodjo investicije (OVI). Ta bi moral nadzirati izvedbo in hkrati tudi DRI, ki nastopa v dvojni vlogi kot vodja projekta in kot nadzornik projekta. Odgovorni vodja investicije bi moral biti kazensko in finančno osebno odgovoren, da njegova ekipa investicijo izpelje v okviru predvidenih stroškov in v predvidenem času, kar je določeno v projektni nalogi. Odgovornost OVI bi morala biti finančno zavarovana, denimo za deset odstotkov vrednosti projekta.«