Zapleti pri imenovanju direktorjev zavodov

Ljubljana – Dvom, ki ga je eden od zavrnjenih kandidatov pri izbiri direktorja Socialno varstvenega zavoda Hrastovec Vito Flaker izražal glede kompetenc sveta zavoda, ni edini primer, ki se pojavljajo pri kadrovanju v javnih zavodih s področja socialnih zadev.

Vito Flaker je, kot smo poročali, pred dnevi sklical tiskovno konferenco, da je opozoril na svoje pomisleke o tem, ali je sestava sveta zavoda, ki predlaga direktorja največjega socialno-varstvenega centra v državi, ustrezna. Predsednik sveta se je obtožb ubranil. Vprašanja o ustrezni kadrovski izbiri pa se niso pojavila le pri tem primeru.

Pred meseci je v medijih odmevalo imenovanje Jurija Šumečnika za direktorja CSD Slovenj Gradec. Zaposleni so napovedovali, da bodo zadevo prijavili protikorupcijski komisiji, saj je bil po njihovem mnenju Šumečnik imenovan mimo pravil stroke, ni izpolnjeval zakonskih pogojev za vodilnega strokovnega delavca v sociali in je bil edini izmed petih kandidatov povsem brez izkušenj iz socialnega dela. Že imenovanje sveta zavoda so označili za politično kupčkanje, saj naj bi bili predstavniki ministrstva v njem povezani z izbranim. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so očitke zavrnili. Po mnenju njihovih strokovnih služb je bil postopek imenovanja direktorja CSD Slovenj Gradec pravilno izpeljan in izbrani kandidat, ki ga je potrdila tudi občina, izpolnjuje pogoje, zato je ministrica Anja Kopač Mrak izdala soglasje k imenovanju.

Zavrnitev kljub podpori odbora

Ni ga pa izdala v primeru direktorice Inštituta RS za socialno varstvo. Za ta položaj se je na razpisu potegovala dosedanja direktorica Barbara Kobal Tomc. Med petimi prijavljenimi kandidati je dobila podporo upravnega odbora. Nadzorni odbor šteje sedem članov, od petih, ki so bili navzoči na seji, so štirje podprli Kobal Tomčevo za nov mandat, en član se je vzdžal. Kljub temu je ministrstvo za delo (MDDSZ) ni potrdilo in je zdaj že več kot eno leto vršilka dolžnosti, kar naj bi, po besedah zaposlenih, precej oteževalo tekoče delo, saj so pristojnosti omejene. Na MDDSZ nam niso pojasnili, zakaj soglasje ni bilo podpisano.

»Vprašanje okoli (ne)imenovanj direktorjev javnih zavodov je bolj kompleksno, kot se zdi,« je prepričan dr. Bojan Regvar, generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije (SZS). »Krivda za nastale razmere je razdeljena na več ravni. Najprej gre za zastarelo in politično imenovanje svetov zavodov, ki kasneje imenuje direktorja prek javnega razpisa. V svetu zavoda je praviloma neparno število oseb, od katerih je večina predstavnikov vlade, običajno je zraven še en ali dva predstavnika lokalne skupnosti in javnega zavoda. Tako so na primer od sedmih članov sveta štirje predstavniki vlade, trije pa se porazdelijo med lokalno skupnost, strokovno javnost in zaposlene. Vsak direktor potrebuje tudi mnenje lokalne skupnosti, ki pa je svojevrsten problem, saj ima vsaka občina drugo politično ureditev in koalicijo, v manjših lokalnih skupnostih pa se še preveč poznajo med sabo in je že to lahko problem,« je opisal Regvar.

Vrnitev k političnemu kadrovanju

Po njegovih besedah so imenovanja predstavnikov vlade v svete zavodov pred letom 2008 opravljali generalni sekretarji političnih strank, po letu 2008 kadrovsko-akreditacijski svet (KAS). »KAS je vsaj začasno, v približno letu in pol delovanja, razmere na področju socialnega varstva razbistril z uvajanjem postopkov na način, da je dodelal minimalno raven znanja – vsaj višja šola in izkušnje iz socialnega varstva. Zdaj pa to urejajo v okviru generalnega sekretariata ministrstva, pristojnega za socialno varstvo, in najožjega političnega vodstva ministrstva,« je opisal generalni sekretar SZS. »Tako je bilo v svetih zavodov v času zadnje Janševe vlade precej sprememb, zlasti iz vrst pripadnikov takratne koalicije. Ponovno se je vključevalo lokalne ljudi s politično zgodovino, med njimi nižje izobražene, brezposelne ali pa že dalj časa upokojene. Vlada Alenke Bratušek v to ni izrazito posegala,« je dejal Regvar.

Čas za novo paradigmo

V približno 200 socialnih zavodih v državi je kakšnih 800 članov svetov zavodov, vsako leto pa poteka približno 40 novih imenovanj direktorjev. »Bistveno je, da pri odločanju ni 'kariernega menedžmenta', ampak da gre za javne razpise in imenovanja, povezana z zelo zastarelo in kompleksno logiko. Recimo: v primeru imenovanja direktorja CSD Slovenj Gradec je karierni menedžment postal običajen lokalni politični projekt, o katerem je pretežno odločal svet lokalne stranke in lokalni svet občine. Tega početja je bilo v zadnjih 20 let zelo veliko. Žal se pri tem krši kar nekaj zakonodaje,« je kritičen Bojan Regvar. Javni sektor bo potreboval neko novo paradigmo upravljanja, politično imenovanje članov svetov pa je škodljivo in odvečno.