Tiskane izdaje
Resolucija razdelila poslanke in poslance
V koaliciji in SNS menijo, da je dovolj, da se DZ z resolucijo zgolj seznani, medtem ko so v SDS in SLS prepričani, da jo je treba jasno podpreti.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin (PS) je tako Bojan Kontič v imenu PS SD ocenil, da za izrekanje podpore resoluciji Evropskega parlamenta in njeno sprejetje v DZ ni nobene osnove. Slednje je po njegovem pokazala tudi raziskava raziskovalnega sektorja DZ, ki je zbrala podatke o 19 državah članicah EU. Nobena od 19 držav ne meni, da bi morala neobvezujoče resolucije posebej sprejemati v svojem parlamentu, je poudaril in dodal, da prav tako resolucije niso potrjevali v nobeni od teh držav, le v treh - Bolgariji, Estoniji in Nemčiji - so jo obravnavali na delovnih telesih.
Janez Janša (SDS) je ocenil, da je resolucija do zdaj naletela na veliko zavračanje zgolj v dveh prestolnicah - v Ljubljani in Moskvi, medtem ko v drugih članicah EU ni vzbudila "velikega zanimanja, še manj pa velikega zavračanja". Zavrnil je navedbe vlade, da sprejetje posebne resolucije ni potrebno, ker resolucija Evropskega parlamenta države že tako ali tako obvezuje, da se ravnajo po njej. Resolucija po njegovem neko ravnanje zgolj priporoča, kar po njegovem dokazuje tudi priporočilo, naj se 23. avgust v državah članicah praznuje kot dan spomina na žrtve totalitarizmov.
V zvezi s slednjim je sicer Janša še ocenil, da je slovenska vlada letos ta dan "bojkotirala". S takšnim odnosom pa se po njegovem naša država oddaljuje od "evropskega vrednotnega okvira", kar bo "prej ali slej pripeljalo do konflikta".
V Zaresu po besedah Cvete Zalokar Oražem obsojajo vse totalitarizme, vključno s komunizmom, moti pa jih, da skušajo predlagatelji resolucijo Evropskega parlamenta izkoristiti za notranjepolitične cilje, "morda celo za reinterpretacijo zgodovinskih dejstev". Da gre v današnji razpravi ravno za to, po njenem dokazuje tudi to, da "smo v tem trenutku edini v EU, ki o resolucijo razpravljamo v parlamentu".
Za Gvida Kresa in PS SLS bi bilo sprejetje resolucije nujno, saj izraža podporo in spoštovanje vsem žrtvam totalitarnih režimov. Glede pomislekov, da resolucije ni smiselno izrecno podpreti, pač pa se z njo le seznaniti, pa je spomnil, da so jo v Evropskem parlamentu podprli vsi slovenski evroposlanci, zato ne vidi razloga, da je ne bi v takšni obliki podprl tudi slovenski državni zbor.
Tudi Joško Godec (DeSUS) je opozoril, da večina parlamentov držav članic EU resolucije ni obravnavala. V stranki se, kot je dejal, sicer pridružujejo stališču vlade, v katrem obsoja vse oblike nasilja, kot tudi z njenim mnenjem, "da je najprimernejši odziv na omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta prav dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode in demokracije".
Anton Anderlič (LDS) je ocenil, da je današnja razprava o totalitarizmih izsiljena in se vprašal, k čemu to služi. "Po našem mnenju lahko prispeva le k temu, da se bo naprej ohranjal nestrpen govor, da se bo sejala med ljudi razdvojenost, da se bomo preštevali in podobno," je dejal in dodal, da današnja seja pomeni "zanikanje tega parlamenta".
V LDS, kot je dejal, sicer ne bodo nikoli dovolili "spreobračanja zgodovine, kar bi lahko bil poizkus tudi na tej seji".
Zmago Jelinčič je v imenu PS SNS napovedal, da v poslanski skupini SNS resolucije ne bodo podprli. Ocenjujejo namreč, da na "tak politično manipulativen in sektaški način" moralni namen resolucije ne more biti dosežen.
V resoluciji bi moralo po njegovem tudi jasno pisati, da je italijanski in avstrijsko-nemški totalitarizem tako v svojih matičnih državah kot tudi območju današnje Slovenije, sejal kruto genocidno, raznarodovalno in uničevalno nasilje. "Ni namreč mogoče govoriti o zločinih komunizma, o zločinih fašizma in nacizma nad Slovenci pa molčati," je dejal.
Za Grimsa koalicija dvolična, za Bevka gre za poskus prevrednotenja zgodovine
Za Branka Grimsa (SDS) smo danes priča še enemu dnevu, ko padajo maske. Vladajoča koalicija namreč po njegovem kaže dvojen obraz - enega za Evropsko unijo, drugega pa za domačo javnost. Grims je zaradi tega "po svoje žalosten", po drugi strani pa ga veseli, da se bo na ta način videlo, "kdo je kdo".
Da je vladna koalicija dvolična, je ocenila tudi Eva Irgl (SDS). Po njenem poslanci koalicije svojo evropskost in demokratičnost kažejo samo na evropskem parketu, "ko pa prestopijo mejo in se vrnejo nazaj v domače okolje, pa nanjo pozabijo in jo celo zaničujejo".
Vinko Gorenjak (SDS) bi pričakoval, da s sprejemanjem resolucije, ki obsoja vse tri totalitarizme, v DZ ne bo "kakšnih posebnih težav", zato ga preseneča, da ga je koalicija na odboru za notranjo politiko popačila na način, "da to ni več isti dokument". Tudi zato po njegovem, v DZ danes ne obsojajo totalitarizmov, ampak njihove žrtve.
Andrej Magajna (SD) je ocenil, da je ves "pomp okrog resolucije v Sloveniji s strani desnice in katoliških krogov, ki izrazito poudarjajo le zločine stalinizma in komunizma", namenjen le temu, "da bi relativizirali divjanje fašizma in nacizma na našem ozemlju in s tem opravičevali kolaboracijo". Po njegovem tako ni naključje, da je bila resolucija prvič objavljena prav v tedniku Rimskokatoliške cerkve, Družini. Dodal je, da se pozablja, kdo je bil v "tej državi okupator" in da sprava ne bo možna, "dokler vsaka stran ne bo obžalovala svojih napačnih odločitev".
Samo Bevk (SD) je ocenil, da smo v zadnjem času priča "poskusom prevrednotenja naše polpretekle zgodovine". V ta namen so, kot je dejal, nekatere politične stranke zlorabile kar resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, a je dodal, da kljub vsemu nobena resolucija ne more popraviti napake, ki so jo s pridružitvijo okupatorjem naredili kolaboranti.
Z bojem proti komunizmu se poskuša relativizirati kolaboracijo, ob tem pa se pozablja, da je bilo mnogo zločinov povzročenih prav zaradi kolaboracije, je dejal Franc Žnidaršič (DeSUS). Glede resolucije je poslanec mnenja, da je polna "vzvišenih besed", da pa v njej "manjkajo številne resnice, ki jo delajo invalidno".
Radovan Žerjav (SLS) se je vprašal, ali poslanci koalicije resolucije res ne želijo podpreti samo zaradi delitve pristojnosti slovenskega in evropskega parlamenta, kar so sicer kot razlog, da je ne podprejo, navajali nekateri poslanci. "Jih moti to, da Evropski parlament v resoluciji obžaluje, da se v nekatarih članicah EU, ki izhajajo iz nekdanjega Vzhodnega bloka, omejuje dostop do dokumentov, ki so potrebni za znanstvene raziskave oziroma to, da resolucija te države poziva, naj odprejo arhive tajne policije," se je vprašal in dodal, da se mu to, da v koaliciji za nepodporo resoluciji navajajo "neke formalistične razloge", ne zdi primerno.
Franci Kek (Zares) je ocenil, da želi opozicija danes ustvariti vtis, da je koalicija proti resoluciji, kar pa po njegovem ne drži. Opozoril je, da so vsi totalitarizmi obsojanja vredni, tudi slovenski, a poudaril, da je bil naš blažji "kot nekje v Vzhodni Evropi in na Kitajskem".
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je sicer v razpravi še enkrat opozoril, da ne bi bilo smiselno, da DZ podpre resolucijo, saj gre po njegovem za samostojen organ, ki sprejema lastne resolucije.
France Cukjati (SDS) pa mu je na to odgovoril, da četudi bi resoluciji sprejel oziroma podprl, slednje ne bi bilo nič novega, saj da je do zdaj že izrazil podporo vsaj štirim podobnim resolucijam.
