Zaporniki iz Guantanama: ni še jasno, ali jih bomo sploh sprejeli

Ljubljana – Na ministrstvu sicer opozarjajo, da gre pri tem za nekdanje zapornike, ki niso več osumljeni terorističnih dejanj, saj proti njim ni bilo zbranih dovolj dokazov za nadaljevanje predkazenskega postopka. Končno odločitev, ali jih bo Slovenija tudi sprejela, pa bo imela vlada. Kakšen bo njihov pravni status ter kaj jim bo Slovenija ponudila in od njih zahtevala, še ni znano. »Če bo zakon sprejet, se bo vlada lahko odločila tudi o sprejemu nekdanjih pripornikov iz Guantanama,« so nam sporočili z ministrstva. Večina držav že pozna možnost pridobitve državljanstva in dovoljenja za prebivanje, če je to v nacionalnem interesu. S spremembo zakona pa želijo na MNZ uvesti tako možnost tudi za pridobitev dovoljenja za prebivanje.

Ombudsman: Za tujca morajo veljati splošna pravila

Na uradu varuha človekovih pravic menijo, da za sprejem tujca morajo veljati splošna pravila. Po zakonodaji zato ni dopustno, da bi zaporniki iz Guantanama bili omejeni pri svobodi gibanja ali drugih pravicah in svoboščinah, ki jih zagotavljajo ustava in ratificirani dokumenti o varstvu človekovih pravic.

V Amnesty International (AI) pozdravljajo odločitev vlade, da sprejme zapornika (ali več) in mu tako omogoči, da si na novo zgradi življenje. Metka Naglič iz AI Slovenija opozarja, da morajo naše oblasti zagotoviti status, ki bo tem ljudem omogočal fizično varnost ter zagotovil ustrezno rehabilitacijsko in integracijsko podporo: sem sodijo nastanitev, zdravstvena in psihološka oskrba, učenje jezika, izobrazba, zaposlitvene priložnosti in možnost združitve z družino.

Kriminologu Draganu Petrovcu se zdi namera vlade korektna. Če pri nas ni sprožen nikakršen postopek proti njim in ker očitno tudi ZDA ni uspelo vložiti kakšne obtožnice, je edino mogoče, da so nedolžni, torej povsem svobodni, pa Petrovec meni o njihovem pravnem statusu. O varnostnih zadržkih težko sodi, formalni nadzor pa ob predpostavki nedolžnosti ne pride v poštev.

Flander: Pravni okvir 
je tragikomičen

Benjamin Flander , profesor na fakulteti za varnostne vede, meni, da pravni okvir, ki ga je vlada pripravila, ni posrečen, na neki točki je celo tragikomičen. V tem delu je dosledna: ženeta jo – kot je pojasnil njen predsednik – politični profit (»interes obeh držav«) in – da bo vest mirna – humanitarni vzgib, meni Flander. »Zadrega nastane v delu osnutka, ki menda določa, da vlada dovoljenja za začasno bivanje ne bo izdala, če bodo pri tujcu resno sumili, da bo ogrožal javni red ali mednarodne odnose Slovenije, ali če bo obstajal sum na teroristično ali vohunsko dejavnost. To so natanko tisti 'razlogi', zaradi katerih ZDA ne storijo tega, kar bi po mednarodnem pravu morale: izpustiti ljudi, ki niso bili obtoženi oziroma obsojeni. Vsiljuje se sklep, da vlada sebe in državo postavlja pred tragikomično izbiro: bodisi ne bo izdala nobenega dovoljenja bodisi bo 'prijateljsko državo' postavila na laž.«