Zaporniki se bodo greli z lesno biomaso

Ogrevanje, ki bi po sedanjih cenah kurilnega olja stalo manlo manj kot milijon evrov na leto, bo za petino cenejše

Objavljeno
07. september 2013 16.21
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto

Šentrupert - Največji slovenski zapor Dob bodo ogrevali z lesno biomaso. Javno podjetje Energetika Šentrupert in konzorcij Biomasa sta namreč sklenila pogodbo o gradnji sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Začetek poskusnega obratovanja je predviden sredi zime, konec januarja 2014.

Sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na območju zapora Dob je zasnovan v skladu z načrti občine Šentrupert o učinkoviti in okolju prijazni energetski samooskrbi. »Dobski zapor je največji energijski porabnik v občini, zato je prvi na vrsti za takšo ogrevanje, ki bo koristilo tako lokalnemu okolju kot uporabniku,« je povedal župan Šentruperta Rupert Gole.

Zapore na Dobu zdaj ogrevajo na kurilno olje. Porabijo ga od 700.000 do 900.000 litrov na leto, odvisno od tega, kako huda je zima. Pri sedanji ceni energenta to pomeni 800.000 do milijon evrov stroškov na leto, poznavalci pa napovedujejo, da bodo cene nafte še višje. Ogrevanje z lesno biomaso bo za Dob oziroma državno Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij po sedanjih cenah skoraj petino cenejše. Energetika bo z zagonom novega sistema ogrevanja prevzela tudi dobskega kurjača. Naložba je ocenjena na nekaj več kot 1,4 milijona evrov, Energetika pa je zanjo pridobila dobrih 700.000 evrov nepovratnih sredstev, od tega 85 odstotkov evropskih.

Z zamenjavo kurilnega olja z lesno biomaso za ogrevanje zaporov občina Šentrupert nadaljuje prizadevanja za čistejše okolje in energetsko samooskrbo. Odpadnega lesa za predelavo v energent je v lokalnem okolju dovolj, njegova predelava pa bo zelo dobrodošla tudi za lastnike gozdov na območju Mirnske doline, ki je kar 58-odstotno poraščena z gozdom.

Zelo dobrodošel bo tudi lesnopredelovalni center, ki ga občina Šentrupert načrtuje na območju nekdanje vojašnice na Puščavi. Župan Rupert Gole je povedal, da imajo za prvo fazo centra ne sedmih hektarih (v celoti bo trikrat večji) pravnomočno gradbeno dovoljenje, a čakajo na odgovor kmetijskega ministrstva o sofinanciranju. Projekt vsekakor nameravajo izpeljati, saj se zanimanje za obnovljive lesne energente hitro povečuje, v centru pa bo že v prvi fazi 50 novih delovnih mest in tudi delo za pet do deset zapornikov.