Tiskane izdaje
Topolšica - Na današnjem zboru delavcev, ki so ga sklicali sindikati v Bolnišnici Topolšica, so zaposleni izrazili veliko razburjenje in negotovost zaradi načrtov ministrstva za zdravje, da bolnišnico v kratkem pripoji k Splošni bolnišnici Celje. Sindikati napovedujejo okrepitev aktivnosti in ustanovitev civilne iniciative v podporo ohranitvi bolnišnice.
»Racionalnega razloga za združevanje bolnišnic ni in ga tudi ne znajo podati,« je po ponedeljkovem sestanku na ministrstvu za zdravje danes okoli 70 zaposlenim na zboru delavcev dejal v. d. direktorja Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli, ki načrte ministrstva razume kot ukinitev Bolnišnice Topolšica. Tako Šorlija kot ostale zaposlene skrbi predvsem to, da ni jasno, kaj bodo v prihodnosti delali v Bolnišnici Topolšica.
Odprtih vprašanj pa je še veliko več. Bolnišnica trenutno spada pod okrilje ravenske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po priključitvi celjski bolnišnici pa bi to po Šorlijevih besedah pomenilo, da bi program, ki pripada ljudem na območju Koroške in Savinjsko-Šaleške regije, preselili v Celje. Prav tako se mu postavlja vprašanje, kaj bo z bolniki s Koroške, ki bi s priključitvijo izgubili urgentno pulmološko obravnavo v Topolšici oz. se jim dostopnost do te poslabša.
Dejal je tudi, da načrtovano združevanje teh dveh bolnišnic ni finančno vzdržno. »Če bo direktor celjske bolnišnice želel zagotavljati vzdržnost, bo moral močno poseči v delovanje sistema,« je ocenil Šorli, ki je glede svojih prihodnjih aktivnostih napovedal, da bo vodstvo Bolnišnice Topolšica zdaj naredilo vse, da pripravi kakovostna strokovna izhodišča glede odprtih vprašanj. Vodstvo lahko po njegovih besedah s strokovnimi podlagami predstavi, zakaj združitev ni izvedljiva oz. če bo izvedena, kaj vse mora biti upoštevano.
»To pomeni ukinitev Bolnišnice Topolšica,« je dejal tudi nekdanji direktor bolnišnice Janez Poles in spomnil na pretekle izkušnje bolnišnice, ki je že bila del celjske bolnišnice, a v tem okviru po njegovih besedah ni imela možnosti razvoja. Poudaril je, da je bila obnova bolnišnice, zaradi katere se je ta v zadnjih mesecih znašla v likvidnostnih težavah, potrebna, niso pa današnji zaposleni krivi za trenutne zaplete. Pozval je k političnemu dogovarjanju glede problematike obstoja bolnišnice in pozval poslance iz regije, naj zastopajo interes uporabnikov bolnišnice.
Zdaj številne aktivnosti napovedujejo v vseh treh sindikatih, ki delujejo v bolnišnici, načrte pa so danes zaposleni na zboru delavcev tudi podprli. Kot je napovedala predstavnica sindikata zdravstva in socialnega varstva v bolnišnici Suzana Platovšek, bodo začeli aktivnosti za ustanovitev civilne iniciative, tesneje se bodo povezali s predstavniki lokalnih skupnosti in političnih strank, aktivnosti bodo sprožili tudi na republiških ravneh sindikatov. S tem si po njenih besedah želijo pridobiti čim več časa. Ob tem pa je opozorila, da so roki, ki si jih je glede priključevanja postavilo ministrstvo za zdravje oz. jih je določila vlada, zelo kratki, zato dvomi v kakovost pripravljenih gradiv.
