»Pripravljavci projekta smo zamudili roke za dopolnitev vloge za pridobitev kohezijskih sredstev, ker nimamo pridobljenih gradbenih dovoljenj in ne moremo z dokazi trditi, da bomo projekt zagotovo končali do konca leta 2015,« je za Delo včeraj pojasnil direktor Kraškega vodovoda Sežana Peter Fabiani, koordinator projekta z ocenjeno vrednostjo 40,5 milijona evrov. Pojasnil je še, da so ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo junija zaprosili za podaljšanje roka, odgovora pa ni bilo.
Koordinator, župani in odgovorni na ministrstvu za kmetijstvo in okolje kot glavni vzrok za zamudo navajajo zapletene postopke sklepanja služnostnih pogodb z lastniki zemljišč, predvsem na trasah za transportni vodovod. Toda da bodo služnosti zelo kislo jabolko, so že vnaprej vedeli vsi, šele zdaj pa so ugotovili, da bi bil edini možni izhod državni prostorski načrt. Ta bi namreč omogočil razlastitve v najtežjih primerih pridobivanja služnosti.
Sežanski župan Davorin Terčon sicer včeraj na vprašanja Dela o ovirah in perspektivah projekta ni odgovoril, zgovoren pa je bil hrpeljsko-kozinski župan Zvone Benčič Midre. Župan celo priznava, da njihova občina v projektu ni naletela na nobene ovire, »saj je vodilna občina zanj občina Sežana. Projekt transportnega vodovoda Ilirska Bistrica–Rodik je izdelan tako, da je treba v naši občini zagotoviti približno 800 služnostnih pogodb. Vsak, ki je v življenju kaj gradil, ve, da je to misija nemogoče.« Župan trdi, da se je tudi država tega projekta lotila s figo v žepu, zakaj, pa ne pove.
»Projekt je pokazal, da sistem, ki temelji na dogovoru županov, od katerih mora vsak skrbeti za interes svoje občine, ni uspešen. Pokazal je tudi, da sistem, kjer ni odločujočega glasu v primeru nesoglasja, ne deluje,« pa meni ilirskobistriški župan Emil Rojc.
Ilirskobistriški župan, ki si je nekaj časa tudi prizadeval, da bi nosilno vlogo v projektu prevzela njihova občina, je prepričan, da sta se projekta neodgovorno lotili tudi najmanj dve občini, zato projekta ne bo mogoče izpeljati niti v naslednji perspektivi. V občini Komen ocenjujejo drugače. Postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba na vsak način pripeljati do konca, upajo pa, da bodo tudi preostale občine partnerice s tem soglašale.
Toda od projekta se že poslavlja Rižanski vodovod. Direktor Zdravko Hočevar je včeraj za Delo povedal, da so prek regionalne razvojne agencije v razvojni program za naslednjo finančno perspektivo že predlagali dve možni rešitvi, zajetje Padež, kar je država proučevala med letoma 2006 in 2009, ali akumulacijo Kubed, ki je bila aktualna leta 1997, pa jo je država leta 2000 zavrnila. V sodelovanju z nemškimi partnerji pa sami proučujejo še tretjo možnost, razsoljevanje morja. Direktor napoveduje, da bodo predlog za to drago, a po prvih rezultatih spodbudno varianto oblikovali do konca leta.