Zaprta bo večina javnih vrtcev in šol

Ljubljana – Izobraževalci, od vrtca do univerze, bodo v sredo s prekinitvijo dela in protestnim shodom v središču Ljubljane opozorili, da so manj plačani kot zaposleni na primerljivih delovnih mestih v zdravstvu in državni upravi.

»V kateri od šol morda ne bodo stavkali, velika večina pa jih bo, kar se bo videlo iz letala,« je dejal glavni tajnik sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj ob napovedi stavke izobraževalcev, ki jo bo z več kot 15.000 udeleženci spremljal po njegovih besedah največji protestni shod v zgodovini države.

Delo se bo ustavilo na približno tisoč ustanovah, kar bo vplivalo na 85.000 predšolskih in 178.000 osnovnošolskih otrok, 75.000 dijakov in 70.000 študentov. In seveda na njihove starše. Predvsem tisti, ki imajo mlajše otroke, bodo zanje večinoma morali poiskati varstvo ali si celo vzeti dopust. Otrok, katerih staršem res ne bo uspelo najti druge rešitve, sicer ne bodo pustili pred vrati, a pedagoškega programa ne bodo izvajali. Zaposleni v šolah in vrtcih so z dopisi in plakati pojasnili, da se borijo, ker je njihovo delo slabše ovrednoteno kot na podobno odgovornih delovnih mestih v javnem sektorju, starše pa so pozvali k solidarnosti. Prosijo jih, naj predšolskih otrok in otrok prve triade ne pošiljajo v šole in vrtce, če to res ni nujno.

Prav pri tem, kako zaprta so lahko vrata vrtcev in šol, se je v preteklem tednu razplamtela ostra razprava med ministrstvom za izobraževanje in Svizom. Ministrstvo je vzgojno-izobraževalnim ustanovam razposlalo okrožnico, da so zavodi tudi v času stavke dolžni zagotoviti minimalni delovni proces, torej varstvo in oskrbo otrok, učencev in dijakov, zato starše prosijo, naj se pravočasno seznanijo z organizacijo dela v zavodih. V zakonu ni predvideno nikakršno zagotavljanje minimalnega procesa v šolah, zato v Svizu pričakujejo umik okrožnice, ki krši njihove ustavne pravice, zakon o stavki in mednarodne konvencije, je dejal Štrukelj. Izvedbo stavke po njegovih besedah ovira tudi od deset do dvajset zavodov, ki otroke vabijo v šolo, poskušajo zaposlene odvrniti od stavke in ovirajo njihov prihod na protestni shod.

Ni približevanja

Glavni vladni pogajalec, minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki ga v stavkovnih dneh ne bo, saj je na dolgo načrtovanem obisku Dubaja, kjer se udeležuje Svetovnega vladnega vrha, napoveduje, da bodo rešitev spet iskali, ko bo stavk konec. »Vendar morajo tudi sindikati popustiti. Moramo delovati v javnofinančnih možnostih, vse drugo je protizakonito,« se je odzval Koprivnikar in zavrnil očitke o vladni pasivnosti, saj po njegovih besedah dnevno pripravljajo protipredloge. Položaj je zanj posebno zahteven, ker potekajo štiri ločena pogajanja – s policisti, izobraževalci, zaposlenimi v zdravstvu in socialnem varstvu ter predstavniki pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov, ki jo vodi Jakob Počivavšek.

Vsi skupaj so, tako pravi Koprivnikar, na vlado naslovili več kot 80 zahtev, ki jim je skupno predvsem zvišanje plač in drugih prejemkov. Med njimi so tudi višji regres, drugačna ureditev delovnega časa, dodatki, jubilejne nagrade, standardi in normativi ter dodatno pokojninsko zavarovanje. Njihove finančne posledice so ocenili na okoli 991 milijonov evrov, vlada pa jim je pripravljena ugoditi le v delu, ki se nanaša na primerljivost z delovnimi mesti zdravnikov. Koprivnikar je dejal, da so nasprotni strani ponudili več deset milijonov. Stroškov dela ne morejo povečati, lahko pa se pogajajo o odpravi varčevalnih ukrepov, ki nimajo bistvenega učinka na stroške, denimo o povračilu potnih stroškov in odpravnini ob upokojitvi.