Zaradi betonske gradnje podžupan izgubil položaj

Slovenj Gradec – V slovenjgraški občini se ne bodo mogli pohvaliti, da so med prvimi v državi zgradili stanovanjski blok iz lesa. Po izredni seji v dveh nadaljevanjih, na kateri so svetniki odločali, ali bo stanovanjski blok Polje iz lesa ali klasični betonski, se je župan Andrej Čas sprijaznil, da njegov predlog o leseni gradnji ni dobil zadostne podpore. A na politični obračun ni čakal dolgo.

Včeraj je podžupanu Ksandiju Javorniku izročil sklep o razrešitvi s funkcije podžupana. Na slovenjgraški občini so s komentarji poteze skopi. Odstavljenega Javornika so na občino klicali že v petek. Župan Andrej Čas (Slovenjgraška lista) mu je na štiri oči povedal, da bi kot podžupan moral podpirati njegovo politiko. Ker tega ne počne, ga ne potrebuje. »Odločitev se mi ne zdi poštena. V stranki smo župana ves čas podpirali. O njem pa enako ni mogoče trditi, saj doslej ni upošteval nobenega našega amandmaja,« je povedal Javornik.

Spor je nastal, ko je skupina svetnikov, med katerimi je bil tudi Ksandi Javornik (SMC), vložila amandma, naj bo nov stanovanjski blok z neprofitnimi stanovanji v soseski Polje grajen na klasičen način, z betonom, z garažami in shrambami v kleti. Svetniki so namreč izračunali, da bi bila klasična gradnja skoraj pol milijona evrov cenejša od lesene, ki jo zagovarja župan s sodelavci. Čas je svetnike prepričeval, da razlika med betonsko in klasično gradnjo ni tolikšna in da po njegovih izračunih ne znaša niti sto tisočakov. Svetnike, ki so predlagali amandma, županov izračun ni prepričal, prav tako ne sprememba načrta, po katerem bi blok podkletili tudi v primeru lesene gradnje. »Ves čas smo ga prosili, naj pripravi primerjavo za obe gradnji, a izračunov na mizo nismo dobili,« je dejal Javornik.

Zlonamerne govorice?

Župan Andrej Čas je zanikal, da bi bili postopki nepregledni, občinski uslužbenci pa povezani s potencialnimi izvajalci del. Pri tem je imel v mislih Bruna Dujiča, ki je v prvem delu prekinjene izredne seje mestnim svetnikom predaval o prednostih lesene gradnje in je lastnik podjetja, ki uvaža križno lepljen les za leseno gradnjo. Dvomi so se pojavili, ker je Dujič tudi solastnik podjetja županovega svetovalca Boštjana Temnikerja. Gre za zagonsko podjetje Psilos, ki so ga pred tremi leti ustanovila podjetja Atelje Artenova (Vesna Novak Temniker), podjetje CBD (Bruno Dujič) in razvojni center Intech-Les. Boštjan Temniker v njem deluje kot arhitekt. Ukvarja se s svetovanjem, projektiranjem, proizvodnjo in montažo lesenih konstrukcij. Na občini trdijo, da ne Dujič in ne Temniker nista povezana s projektom, ki so ga načrtovali v soseski Polje. »Govorice o tem so naivne ali pa zlonamerne,« je dejal župan. 

Najmanj leto in pol zamude

Jezička na tehtnici v prid leseni gradnji niso nagnila niti županova opozorila, da bo odločitev za betonsko odložila gradnjo za najmanj leto in pol. »Odločitev mestnega sveta pa ne ogroža projekta, kar zadeva črpanje evropskih sredstev iz mehanizma celostnih trajnostnih naložb, iz katerega bomo dobili kar 70 odstotkov potrebnih sredstev za štiri milijone evrov vredno naložbo,« so sporočili z občine, kjer morajo zaradi spremembe konstrukcijskega materiala izvesti nov postopek za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije. V novem bloku bo 54 neprofitnih stanovanj, trenutno pa nanje čaka več kot 60 prosilcev.

V Slovenj Gradcu so v zadnjih dveh letih v javno-zasebnem partnerstvu zgradili tri lesene vrtce, z gradnjo lesenega večstanovanjskega objekta pa so želeli biti prvi v državi. A prehiteli so jih v Domžalah, kjer že gradijo štirinadstropni večstanovanjski objekt z 20 stanovanji, na leseno gradnjo pa se pripravljajo tudi v Ljubljani, kjer po besedah direktorice slovenjgraške mestne uprave Vesne Kozlar gradnjo stoodstotno financirajo sami, zato so v nasprotju s Slovenj Gradcem lahko objavili javni razpis, kjer tehnologije gradnje niso vnaprej določili, pač pa se bodo odločali na podlagi prispelih ponudb. »Za kandidiranje za evropska sredstva pa potrebujemo gradbeno dovoljenje,« je povedala Kozlarjeva.  Amandma za betonsko gradnjo je podpisalo sedemnajst svetnikov, pri glasovanju pa ga je podprlo trinajst.