Zaradi bolezni posebni ukrepi v delu Slovenije

Ljubljana - Veterinarska uprava RS (Vurs) je danes od hrvaških kolegov dobila uradne podatke o zadnjem žarišču klasične prašičje kuge na Hrvaškem. Kuga se je pojavila v Zagrebški županiji v vasi Vučilčevo, od slovenske meje oddaljeni 500 metrov. V Slovenijo tako segata in okuženi in ogroženi pas. A ker se je žarišče na Hrvaškem pojavilo že pred tednom dni, je Hrvaška Slovenijo obvestila prepozno, je na današnji novinarski konferenci dejala generalna direktorica Vurs Vida Čadonič Špelič.

"Žal nam je, da nismo bili o tem s strani kolegov iz Hrvaške obveščeni prej, tako kot bi morali biti. To obnašanje je neevropsko," je dejala Čadonič Špeličeva in pojasnila, da podatki, ki so jih dobili danes kažejo, da so hrvaški veterinarji sum na prisotnost prašičje kuge v Vučilčevem postavili že 2. marca in takrat že izvedli ubijanje živali. Obveščeni bi morali biti že ob sumu ali najkasneje 3. marca, ko so bolezen potrdili, je poudarila.

Zakaj jih o žarišču niso takoj obvestili, na Vurs ne vedo. Hrvaški kolegi so se izgovarjali, da gre za sekundaren pojav, da se je kuga razširila od drugod, je dejala Čadonič Špeličeva. Kraj so skušali najti sami, a ga niso našli niti na specialnih zemljevidih, je dejala direktorica. Zato so od hrvaške strani zahtevali zemljevid z označenima območjema, ki bi ga po vseh pravilih tako morali poslati.

Iz zemljevida je razvidno, da trikilometrski okuženi in 10-kilometrski ogroženi pas segata na slovensko ozemlje. V okuženi pas sodi osem krajev v občini Brežice: Bojsno, Dramlja, Jereslavec, Kapele, Slogonsko, Stara vas-Bizeljsko, Vrhje in Župeljevec. Na Vurs so takoj sklicali državno središče za nadzor bolezni, ki je določilo potrebne ukrepe, v skladu s pravilnikom o zatiranju te bolezni iz 2003.

Veterinarji bodo v sedmih dneh pregledali prašiče na območju

V okuženem pasu je 112 gospodarstev z nekaj čez 2000 prašiči, v ogroženem pasu pa je 550 gospodarstev, ki redijo prašiče. Na območju velja prepoved premikanja prašičev, popisati je treba vsa gospodarstva s prašiči, namestiti posode za razkuževanje, obvezna je uporaba delovne obleke.

V sedmih dneh od danes naprej bodo veterinarji na ogroženem območju klinično pregledali vse prašiče. Na tem območju je sicer tudi prepovedano premikanje živali, prav tako pa je treba namestiti bariere za razkuževanje.

Opozorilo rejcem

Rejce Vurs opozarja, da je prepovedano krmiti prašiče s pomijami in naj nemudoma obvestijo veterinarje o nenavadnem obnašanju prašičev. Vse prebivalce pa pozivajo naj termično neobdelanih, suhomesnatih izdelkov iz Hrvaške ne uporabljajo in ne hodijo na območja na Hrvaškem, kjer je bila bolezen potrjena. Po zadnji razkužitvi mora sicer preteči 21 dni brez vnovičnega pojava bolezni, da se lahko posebni ukrepi sprostijo, je pojasnila direktorica.

Na slovenskem območju, ki meji na hrvaške županije, kjer se je pojavila bolezen, je polovica vseh slovenskih prašičev, to je 300.000, je izpostavila Čadonič Špeličeva. Na teh območjih bodo zato gospodinjstvom razdelili med 250.000 in 300.000 zloženk o bolezni.

Na Hrvaškem so od pojava prašičje kuge 11. januarja do 3. marca zabeležili 18 žarišč in pobili 789 prašičev. Najprej se je pojavljala v Varaždinski in Medžimurski županiji, ki meji na severovzhodno Slovenijo, a okuženi in ogroženi pasovi takrat še niso segali na slovensko stran.

Klasična prašičja kuga se širi predvsem s premiki okuženih živali in premiki kakršnihkoli predmetov, opreme iz okuženega gospodarstva, s krmljenjem s pomijami ter nezakonitim vnosom prašičev in proizvodov iz prašičjega mesa. Bolezen se lahko prenese tudi z obutvijo ali avtomobilskimi gumami. Za ljudi bolezen ni nevarna, v Sloveniji pa se je nazadnje pojavila leta 1996.