Tiskane izdaje
Koper – »Če bo hrupa še naprej toliko, ne bo nič čudnega, če se bo še komu 'utrgalo', kot smo že doživeli v izolski bolnišnici in je prišlo do streljanja,« je na predstavitvi evropskega akcijskega načrta Supair za trajnostno naravnana pristanišča opozorila Koprčanka in naravovarstvenica z zavoda za varstvo narave Barbara Vidmar.
Koprčani zahtevajo odločno in hitro ukrepanje pri omejitvi hrupa iz pristanišča, uprava pa odgovarja, da ima pripravljenih 38 ukrepov in da je pripravljena prisluhniti ljudem. Meščani opozarjajo na hrup že dalj časa, kaplja čez rob pa je bila pred dobrim mesecem kontejnerska ladja Katrin italijanskega ladjarja MSC, ki jim je tri dni kratila spanec.
Po luških predpisih hrup podnevi ne sme presegati 73 decibelov, zvečer 68 in ponoči 63 decibelov. Če čez dan niti ni toliko moteč, ker prihaja še iz drugih virov, pa je povsem drugače ponoči. Koprčan Silvo Pahor je povedal: »Najbolj motijo ro-ro ladje, ki jih zadnji dve leti vežejo predvsem v prvem bazenu, skoraj dobesedno pred našimi spalnicami. Na noč se zbujamo tudi po sedemkrat, ne moremo spati ... Človeka to povsem uniči, zato zahtevamo takojšnje ukrepe Luke.«
»Če bi odpravili hrup, bi bil razvoj Luke lažji«
Direktorica občinske uprave Koper Sabina Mozetič je opozorila, da najbolj motijo ladje, ki se privežejo na t. i. nulti pomol, kjer stojijo tudi potniške ladje. A zadnje niso problem, ker iz pristanišča odplujejo v večernih urah, tovorne pa imajo prižgane generatorje ter hladilne in prezračevalne naprave, ki presegajo mejne vrednosti hrupa.
»Že leta 2004 smo se dogovorili s tedanjim direktorjem Luke Brunom Koreličem, da se bodo ladje umaknile na bolj oddaljene priveze, vendar se to v vseh teh letih ni uresničilo. S prejšnjo upravo smo se dogovarjali o skupnem skladu, v katerega bi prispevala tudi občina, da bi pomagali najbližjim prebivalcem popraviti fasade, okna in vrata, da bi se vsaj delno ubranili pred najhujšim. Imamo veliko zaupanje v novo upravo, da bo te aktivnosti nadaljevala. Še vedno je aktualna zelena prepreka, ki bi šla od Kroštole do starega zidu. Zaradi bojazni pred hrupom v upravnem postopku nasprotujemo podaljšanju prvega pomola. Če bi našli skupni jezik in obvarovali prebivalce pred hrupom, bi pristanišče in mesto lažje sobivali,« je dejala Mozetičeva.
Direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec pravi, da mednarodna zakonodaja ni predvidela mejnih vrednosti hrupa z ladij, zato bi to morali urediti v nacionalni. »K temu smo večkrat pozvali ministrstvo za okolje, vendar očitno ne razumejo, kako pomembno je to za razvoj gospodarstva. Če bi imeli zakonsko podlago, bi ladjarje sankcionirali ali pa bi ti morali zamenjati prehrupne ladje. Manjka razumevanje države,« je prepričan Klinec.
V pripravi 38 ukrepov
Luka Koper se je s še desetimi drugimi evropskimi pristanišči povezala v združenje Neptunes, kjer bodo poskušali določiti standarde za nadzor in omejevanje hrupa. Predsednik uprave Luke Dimitrij Zadel je Koprčanom povedal, da se problema zavedajo: »Poskušamo narediti vse, da bi ublažili negativne vplive. Ukvarjamo se z 38 ukrepi. Vseh seveda ni mogoče izpeljati čez noč. V letu dni bomo zgradili novi ro-ro privez, ki bo dovolj daleč od mesta.«
Vodja področja varovanja zdravja zaposlenih in ekologije v Luki Boštjan Pavlič je povedal, da so že nabavili deset električnih mostnih dvigal, da so vse zvočne opozorilne naprave zamenjali s tišjimi, vgradili elektrifikacijsko postajo za vlačilce in vojaške ladje, omejili hitrost v pristanišču, da rezultate meritev hrupa objavljajo na spletnem portalu, da bodo na zabojnike namestili gume in jaške v tleh zamenjali z ravnimi.
Med 38 ukrepi načrtujejo zvočno izolacijo hladilnic blizu mesta, postavitev protihrupne stene, meritve hrupa z ladij, privezovanje hrupnejših na bolj oddaljene pomole in pripravo študije elektrifikacije pristanišča. Med ukrepi je navedeno tudi podaljšanje pomolov, čemur pa v koprski občini nasprotujejo.
Nad hrup s šumenjem vode
Jure Prezel s Fakultete za strojništvo iz Ljubljane pa je poudaril, da so pri hrupu največji problem nizke frekvence, ki jih mlajši niti ne zaznavajo. Po njegovem bi težavo morali odpravljati že pri izvoru z dušilci zvoka, vendar za kaj takega v svetu ni zakonske podlage.
Med možnimi ukrepi za zmanjšanje hrupa navaja gradnjo visokega skladišča med mestom in pomoli, protihrupno ograjo in celo namestitev zvočnikov, ki bi s protihrupom izničili hrup z ladij. Med bolj inovativnimi ukrepi bi lahko bili vodnjaki, ki bi hrup preglasili s šumenjem vode, oziroma pogozditev meje med mestom in pristaniščem.
Elektrifikacija pristanišča bi bila večji zalogaj. V Luki bi namreč potrebovali od 78 do 103 megavate priključne moči (trenutna priključna moč Luke je deset megavatov), kar je toliko elektrike, kot je, denimo, proizvede HE Vuzenica. Poleg tega bi za postavitev nove elektroenergetske infrastrukture potrebovali 63 milijonov evrov investicij. Od 2000 ladij, kolikor jih zdaj na leto pripluje v Koper, pa še niso imeli nobene tovorne, ki bi se lahko priključila na električno napeljavo.
