Zaradi koconogih kur manj vetrnih elektrarn

Dravograd – Dravske elektrarne Maribor (DEM) bodo na Ojstrici nad Dravogradom postavile tri vetrne elektrarne in ne osem, kot so najprej načrtovali. Na leto  bodo proizvedle od 19 do 23 gigavatnih ur električne energije. Če pri postopkih umeščanja brez zapletov, bodo prvo vetrno elektrarno na posestvu kmeta Morija pognali čez eno leto.

»Ob pripravi tehnične in ekonomske dokumentacije za vetrno elektrarno smo naročili tudi ornitološki nadzor. Izkazalo se je, da obstajajo omejitve glede števila vetrnic na tem območju, ki ga bomo v nadaljnjih postopkih uskladili z varstvom narave,« so sporočili iz DEM. To pomeni, da na območju Ojstrice in Košenjaka ne bodo smeli postaviti osem vetrnih elektrarn, temveč le tri z okoli 3,3 magavata moči, kar skupaj znaša okoli deset megavatov moči in proizvodnjo od 19 do 23 gigavatnih ur električne energije na leto. 

Glavni vzrok za omejitev števila vetrnih elektrarn je študija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je potrdila, da je območje Košenjaka problematično zaradi močne populacije koconogih kur, predvsem divjega petelina in gozdnega jereba. Tomaž Jančar iz DOPPS pravi, da gradnja vetrnic v vršnem delu Košenjaka zaradi divjega petelina sploh ni sprejemljiva. »Nižje na grebenu, kjer je načrtovan jugovzhodni krak elektrarne, pa divjega petelina ni,« pravi Jančar. 

Dravske elektrarne so na Ojstrici in na Košenjaku že leta 2014 začele meritve vetra. »Brez vsaj enoletnih meritev na konkretnih lokacijah ocena vetrnega potenciala ni mogoča. Z meritvami še na drugih lokacijah, ki smo jih analizirali na Pohorju in v okolici, smo dobili toliko podatkov, da bomo lahko določili lokacije v severni Sloveniji, ki so vetrno izkoristljive in na katerih lahko, ob upoštevanju vseh okoljskih omejitev, zagotovimo ekonomsko upravičenost gradnje vetrnih elektrarn,« povedo v DEM. 

Vetrne elektrarne ne bodo stale na občinskem zemljišču, ampak na zasebnem posestvu Mori na nadmorski višini 1245 metrov, na dveh slemenih med Morijevim in Koboltovim vrhom v smeri vrha Košenjaka. Z lastnikom Stankom Morijem, ki je lastnik 54 hektarov površin, je DEM že sklenil sporazum. Vetrne elektrarne bodo v gozdu, na območju, imenovanem Puša. V višino bodo merile med 105 in 135 metrov, postavili pa jih bodo na betonski temelj, premera do 25 metrov.

Dravograjska županja je pojasnila, da v bližini lokacij vetrnih elektrarn ni stanovanjskih hiš. »Vse tri bodo v gozdu, investitor pa bo moral za vsako zgraditi dostopno cesto. Nobena od vetrnic ne bo kazila vrha Košenjaka, med njimi pa bo vsaj od 500 do 550-metrska razdalja,« pravi županja. Občina od naložbe z izjemo rekonstrukcije nekaterih cest na tem območju, ne bo imela neposrednih koristi. »V občini Dravograd projekt podpiramo že od začetka. To je čista energija. Občinski svet se je z naložbo strinjal, prav tako prebivalci Ojstrice, ki so na vsa vprašanja pravočasno dobili odgovore investitorja,« pove Marijana Cigala. 

DEM je možnosti za postavitev vetrnih elektrarn preveril še na Sv. Primožu na Pohorju, na Sv. Primožu nad Muto in na dveh lokacijah v bližini mejnega prehoda Radlje ob Dravi.