Zaradi ministrice bolniki na referendum

Ljubljana – Vroč zimski dan na področju zdravstva je danes pred novinarske mikrofone pripeljal ekipo ministrice za zdravje, nato zdravniške organizacije in nazadnje še bolnike. Če jih vlada ne bo slišala, bodo bolniki pripravili shod in začeli zbirati podpise za referendum.

»Zdravstvo je v katastrofalnem položaju. Čakalne vrste so se v zadnjem letu povečale s 170.000 na 201.000 čakajočih, vsak dan je 57.000 delavcev na bolniški odsotnosti, to je 20.000 več kot pred letom dni. Razmere v zdravstvu so tako depresivne, da se je zdravnikov polotila apatija,« je našteval Jože Ocvirk, predsednik Društva za zdravje naroda, ki je premieru predlagal, naj čim prej razreši ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in umakne sporna zdravstvena zakona.

Zdravniške organizacije menijo, da predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki obravnava koncesije, koncesionarje in zasebno delo zdravnikov, krši evropski pravni red, je neustaven in namerava retrogardno poseči v pogodbe, kar je nedopustno. Nad izjavo ministrice prejšnji teden, da jim gre zgolj za privatizacijo zdravstva, so ogorčeni. »To je neresnica. Slovenci smo zaradi izropanja gospodarstva in tajkunizacije občutljivi na privatizacijo. Zdravniki nismo nikjer zapisali, da bi radi privatizirali zdravstvo. Zavzemamo se za ohranitev javnega zdravstva,« se je danes odzval Andrej Možina, predsednik zdravniške zbornice.

Kdo pozna pravni red EU

Zaradi zakona o koncesijah je ministrica že drugič v zadnjih dneh sklicala tiskovno konferenco. Danes je zatrdila, da »zakon ne predvideva ukinitve koncesij, kot se to zlonamerno in napačno prikazuje v javnosti. Koncesije so pomemben del javne zdravstvene službe.« Povedala je, da so dobili pripombe 25 deležnikov, ki jih bodo smiselno vključili v pripravo zakona do konca januarja. »Vse bomo upoštevali, kot pri resoluciji,« je dejala. Naštela je, da predlog zakona določa razpis za koncesije, koncesijski akt, da koncesije v prihodnje ne bodo več predmet pravnega prometa, podeljene bodo za največ 15 let. Ocenila je, da zdravniške organizacije napačno tolmačijo evropsko direktivo.

»Osnovni problem je razumevanje evropskega pravnega reda – zdravstvena storitev ni gospodarska storitev in ni podvržena trgu,« je dejala ministrica. Kaj pa zasebno zdravstvo, torej plačevanje iz žepa? Anketa dela je pokazala, da kar 24 odstotkov vprašanih preglede pri zdravnikih kupuje. »Ko rečete, da bolniki kupujejo pri zasebnikih, to ne drži,« je pojasnila pravnica z ministrstva za zdravje Mojca Grabar. O delu v zasebnih ordinacijah pa: »Ne prepovedujemo dela drugje, možen bo deljeni delovni čas za čas koncesije.« Direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Irena Kirar Fazarinc je opozorila na posledice podeljevanja koncesij brez kriterijev, brez razpisov in neenakomerno: »Koncesionarji se zajedajo v javno zdravstvo, ki se izvaja v javnih zavodih.«

Namera po ukinitvi

Ta izjava je vidno razjezila predsednico odbora zdravnikov zasebnikov pri zdravniški zbornici Heleno Mole, ki je ostala skorajda brez besed: »Hvala ji za takšne opredelitve.« Sicer pa je Moletova ponovno povedala, kaj piše v zakonu: »Ne gre za neposredno ukinitev koncesij, a gre za namero po postopnem usihanju.« Zakon v treh različnih členih predvideva, da se koncesije podelijo le tam, kjer javni zavodi ne morejo zagotoviti dostopnosti ali obsega zdravstvenih storitev, ministrstvo bo v dveh letih sedanje koncesije proučilo in na novo podelilo koncesije. Z upokojitvijo zdravniki ne bi mogli biti več redno zaposleni, torej bi koncesije, ki bodo po novem vezane zgolj na redno zaposlene nosilce dejavnosti, samodejno ugasnile. Vseh današnjih 1376 koncesionarjev bo torej v dveh letih podvrženih reviziji. Kakšne bodo posledice ukinjanja koncesij? »Pred uvedbo koncesije za srčne operacije so bolniki zaradi čakanja umirali,« se je spomnil Jože Ocvirk.

V EU gospodarska dejavnost

»Zdravstvo je v EU del gospodarske dejavnosti in del trga. Pomembna je enakost pred zakonom, v tem primeru javnih zavodov in koncesionarjev. V predlogu zakona gre za neenak položaj izvajalcev na trgu, za njihovo diskriminatorno obravnavo, tudi pri razpisih, ki bodo dajali prednost javnim zavodom,« je pojasnil neevropskost predloga zakona Brane Dobnik, pravnik zdravniške zbornice. Neustavna je določba, po kateri bi zdravnik moral biti v delovnem razmerju v svoji gospodarski družbi oziroma pri drugem delodajalcu, gospodarska družba pa ne bo smela izvajati zdravstvene dejavnosti, če ne bo njen lastnik ali večinski lastnik zdravnik, ki bo hkrati odgovorni nosilec dejavnosti.