Zaradi Nature 2000 na Savi Brežice ne želijo biti rezervat

Študije pravijo, da zvezdogled ni posebnost, a naravovarstveniki spodnjo Savo kljub temu predlagajo za Naturo 2000.

Objavljeno
23. november 2012 09.19
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje
Brežice - Brežiški župan Ivan Molan je zgrožen, da je spodnja Sava umeščena med predloge za razširitev območij Nature 2000. Ker to ogroža gradnjo mokriške hidroelektrarne in ureditev protipoplavne zaščite Krške vasi, vladi napoveduje protestno pismo, podprto s sklepom občinskega sveta.

»Če bo sprejeto, bo v območju Nature 2000 kar 20 odstotkov ozemlja brežiške občine. S preostalimi zavarovanimi območji to pomeni, da bo občina postala naravni rezervat brez možnosti razvoja,« pravi Ivan Molan. »To je za nas popolnoma nesprejemljivo.«

Val ogorčenja v Posavju se nanaša na sedem domnevno ogroženih ribjih vrst na območju spodnje Save oziroma v akumulacijskem bazenu hidroelektrarne Mokrice, pete oziroma zadnje v verigi. Evropska komisija je razširitev Nature 2000 zahtevala že leta 2006.

»Največ strokovnih vprašanj se postavlja o zvezdogledu, majhni ribi, ki jo najdemo v produ hitro tekočih rek. V stoječih vodah, kot so v bazenih akumulacijskih hidroelektrarn, jih ni,« pravi Peter Skobrne z ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Zvezdogled sploh ni ogrožen?

 

Prejšnje vlade so se problematike spodnje Save zavedale, a so jo zaradi gospodarskih interesov podcenjevale in jo pospravile v predal. Polemika o zvezdogledu je ponovno oživela zaradi pritiska evropske komisije, da Slovenija konča projekt umeščanja območij Nature 2000.

»Že desetkrat so nam obljubili, da se bodo zadeve za nas dobro rešile. Oktobra so nam predstavniki države v Krški vasi dejali, da je z naravovarstveniki dogovorjeno, da tu ne bo Nature 2000. Zdaj pa ta predlog. Pesimističen sem,« se prihodnosti boji župan.

»To, da imamo zakon o spodnjesavskih hidroelektrarnah in da se pred koncem gradnje sprašujemo, ali bo tu zavarovano območje, je totalna neumnost. Pred 15 leti, ko smo se začeli pogovarjati o verigi hidroelektrarn, bi morali reči, da je treba Savo zavarovati v celoti, ne pa da zdaj na nekaj zadnjih kilometrih rešujemo stvari.«

Skobrne pojasnjuje, da samo predlog Zavoda za varstvo narave za razširitev območij Nature 2000 nujno ne pomeni, da bo 350 hektarov spodnje Save naravovarstveno zavarovano: »Pričakujem, da bo vlada nova območja Nature 2000 potrdila v prvi četrtini prihodnjega leta. Argumenti proti pravijo, da v tem delu Save živi le majhen delež zvezdogleda. A tudi če umestitev bo, lahko zaradi prevlade javno hidroelektrarno še vedno zgradijo.«

"Natura na spodnji Savi ni smislna"

 

V gradnjo pa popolnoma verjame direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) Bogdan Barbič: »Prepričan sem, da Natura na tem območju ne more in ne sme biti razglašena. To je v nasprotju s slovensko in evropsko zakonodajo. Hkrati je bilo v raziskavah o ribjih vrstah, značilnih za spodnjo Savo, v drugih slovenskih rekah potrjeno, da od sotočja Save in Krke do meje s Hrvaško najdemo le dva odstotka zvezdogleda v Sloveniji.«

Raziskave zavoda za ribištvo je leta 2010 financirala prav družba HESS, ker Slovenija celovitega vpogleda v ribji živež sploh nima, pravi Barbič. Zapletlo naj bi se prav zaradi nepravilne in pavšalne ocene o zvezdogledu kot ribji posebnosti spodnje Save, ki je bila podlaga za zahtevo evropske komisije o razširitvi Nature 2000 z leta 2006.

Barbičevemu mnenju pritrjuje tudi osnutek okoljskega poročila za Hidroelektrarno Brežice. V dokumentu dolgem skoraj 400 strani za ribe iz spodnje Save izrecno piše, »da se v stabilnih populacijah nahajajo tudi v drugih vodotokih (Drava, Mura, Sora, Savinja, …), tako da predlog Nature 2000 na območju načrtovane HE Mokrice ni smiseln.«

 

Na osnutek okoljskega poročila za HE Mokrice je ob omilitvenih ukrepih, med katere sodi ureditev prehodnosti rib po Savi med Krko in Sotlo ter umestitev dodatnih drstišč v izlivno območje Krke, s strani pristojnih služb bilo izdano pozitivno mnenje.