Zaradi nenadne krize nujni uvoz anesteziologov iz tujine

UKC Maribor: Za rešitev težav tudi več specializantov in prenos kompetenc na medicinske sestre.

Objavljeno
19. november 2015 20.07
Ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc, si v spremstvu Romana Koširja, predstojnika urgentnega centra in Gregorja Pivca, direktorja UKC Maribor, ogleduje nov urgentni center UKC Maribor, 19.11.2015, Maribor [Milojka Kolar Celarc, Gregor Pivec,
Peter Rak, Maribor, Milena Zupanič, notranja politika
Peter Rak, Maribor, Milena Zupanič, notranja politika
Maribor – »Pomanjkanje anesteziologov je problem, rešujemo ga dolgoročno, da bi premostili težave, pa bi radi čim prej zaposlili tri anesteziologe iz tujine,« je danes dejal direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregor Pivec.

Zaradi nenadnega zmanjšanja števila anesteziologov so doslej morali odpovedati tudi do dvajset operacij na dan, vendar po Pivčevih besedah takšnega razvoja dogodkov in zmanjšanja kadra niso mogli vnaprej načrtovati. Le eden od zaposlenih se je upokojil, dve anesteziologinji sta se odločili za odhod v tujino, ob tem pa so imeli še smrtni primer četrtega anesteziologa. Za zdaj rešujejo težave s povečanim obsegom dela razpoložljivega kadra, ki ob tem dobiva petino višje plače, od zdravniške zbornice pa pričakujejo tudi pomoč pri hitrejši nostrifikaciji licenc za tujce.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je kot ukrep navedla izredni nadzor nad delom UKC Maribor od začetka lanskega leta do danes, ministrstvo pa je od zdravniške zbornice zahtevalo tudi več specializantov za anesteziologe. Vsekakor bodo kot kratkoročen ukrep podprli zaposlovanje tujcev, po besedah Celarceve pa se bo treba zgledovati tudi po praksi v tujini in nekatere kompetence prenesti na diplomirane medicinske sestre. V zvezi s zapleti s specializanti, ki menda nimajo dovolj mentorjev, da bi se lahko usposabljali, Celarceva odgovarja, da baza specializacije v Mariboru ostaja, v prihodnjih treh letih pa je treba v Sloveniji zagotoviti 300 novih specializantov.

Odprli nov urgentni center

V Mariboru so danes slovesno odprli nov urgentni center. Gre za dobrih 14 milijonov evrov vredno naložbo, več kot polovico je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Urgentna služba ima v prenovljenih prostorih trikrat več prostora kot prej, nova je oprema, predvsem pa se konceptualno spreminja način dela z bolnikom, ki poslej ne bo več hodil od enega do drugega zdravnika. Pivec je dejal, da je ta pomembna pridobitev le del naložb, ki jih še čakajo, med drugim bodo morali zgraditi še urgenco na pediatriji, nove operacijske dvorane, kompleks pa bo končan šele z gradnjo helioporta.

Urgentni center pa bo začel znova delovati šele, ko bodo zaposlili še od 20 do 30 ljudi. Po besedah predstojnika centra Romana Koširja potrebujejo zdravnike, medicinske sestre in administrativno osebje, vendar bodo mesta zapolnjevali počasi in premišljeno, saj se bo z združevanjem urgentnih centrov in služb za nujno pomoč v zdravstvenih domovih spreminjala tudi logistika. Center mora vsekakor začeti delovati do 1. januarja 2016, saj je takšen dogovor z evropskim sofinancerjem projekta, nemudoma pa bi potrebovali najmanj dva zdravnika. Pogovori z mariborskim zdravstvenim domom še potekajo, predvidoma do konca meseca pa naj bi ta problem razrešili.

Nujno poskrbeti za učenje

Mariborski UKC so danes obiskali tudi predstavniki zdravniške zbornice. Ali bodo bolnišnici zaradi pomanjkanja mentorjev odvzeli specializante? »Razmere za delo in za izobraževanje so res slabe. Specializanti morajo v učnem postopku izpeljati predpisani program, to pomeni krožiti povsod, kjer se uporablja anestezija – pri različnih vrstah operacij, pri bolečini in na intenzivni terapiji. Delati morajo pod vodstvom mentorjev, a teh je premalo. Vodstvo bolnišnice je danes zagotovilo, da bo priskrbelo več specialistov, zbornica pa bo pregledala program vsakega specializanta posebej in ugotovila, kateremu je treba morda podaljšati šestletno specializacijo. Odvzem specializantov je skrajni ukrep, ki ga za zdaj ne bo,« je povedala prof. dr. Bojana Beovič, predsednica sveta za izobraževanje zdravniške zbornice.

Poziv ministrici

»Po tem kriznem modelu lahko pričakujemo podobno stisko povsod, kjer plačnik in lokalni menedžment čezmerno izčrpavata kadrovske vire v korist pozitivnega finančnega poslovanja in pri tem zapostavljata načela strokovne varnosti. Pozivamo zdravstveno politiko, naj takoj sprejme standarde in normative, da se v prihodnje takšne nevarne razmere odpravijo,« je v imenu zdravniškega društva sporočil njegov predsednik prof. dr. Pavel Poredoš.